Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
Celotno geslo eSSKJ
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
Celotno geslo eSSKJ
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo]
    1. ki ne reže, ne seka več dobro
    2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top
      2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
    3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
Celotno geslo eSSKJ
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
 ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bájka -e ž (ȃ)
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk
3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke
● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
SSKJ²
bláznik -a m (ȃ)
knjiž. blaznež: bolna domišljija blaznikov; kakor blaznik je divjal za menoj
SSKJ²
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.:
    branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
    ●     bleščeče beli prti zelo beli; 
prim. bleščati se
SSKJ²
bóren -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄)
knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija
// reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka
    bórno prisl.:
    biti borno oblečen
SSKJ²
čárati -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju
1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati
2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost
SSKJ²
domišljáva -e ž (ȃ) zastar.
1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah
2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave
SSKJ²
domišljávost -i ž (á)
1. lastnost domišljavega človeka: odbija jih fantova prevzetnost in domišljavost; s svojo domišljavostjo se je osmešil
2. zastar. domišljija: razgreta domišljavost mu je vzbujala razne misli
SSKJ²
domišljíja -e ž (ȋ)
1. prosto kombiniranje misli in predstav: v domišljiji si slikati lepoto tujih dežel; bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija
// sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima domišljijo; razburkati, vzdramiti domišljijo; vse to je le plod njegove domišljije
2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, to je samo tvoja domišljija; ekspr. gubi se v praznih domišljijah; tujina je kmalu razblinila njegovo mladostno domišljijo
SSKJ²
domišljívost -i ž (í) star.
1. domislica, domislek: smeje se otroškim domišljivostim
2. domišljija: vse to mu je pričarala njegova domišljivost / ima bujno domišljivost
SSKJ²
dosèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega
SSKJ²
fantazíja -e ž (ȋ)
1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija
// sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije
2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije
3. glasb. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem
SSKJ²
gíbek -bka -o prid., gíbkejši in gibkêjši (í) knjiž.
1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda
// ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka
♦ teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati
2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi
    gíbko prisl.:
    hodila je prožno in gibko
    ♦     glasb. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
SSKJ²
imaginácija -e ž (á)
knjiž. domišljija, fantazija: spodbujati imaginacijo; to je sad pisateljeve imaginacije / umetniška, znanstvena imaginacija / ekspr. v tem primeru gre za čisto imaginacijo
SSKJ²
inspirácija -e ž (á)
1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom
2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
SSKJ²
invenciózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev
    invenciózno prisl.:
    invenciozno napisana drama
SSKJ²
južnjáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi
    južnjáško prisl.:
    južnjaško vesel; južnjaško koketna ženska; sam.: v njem je nekaj južnjaškega
Število zadetkov: 95