Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.-C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.-Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.-C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
zavdáti, -dám, vb. pf. 1) z. komu, jemanden vergiften, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; (prim. nem. "einen vergeben" = vergiften); — ein Zaubermittel eingeben, Glas.; ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil, Jurč.; — 2) verursachen = prizadeti, BlKr.-Nov.; z. komu dosta, jemandem genug zu thun geben, C.; to mu je zavdalo smrt, Cig., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zlọ̑, gen. zlȃ, n. das Übel, Mur., Cig., Jan., nk.; dosta zla, C.; vse zlo, alles Übel, C.; zlo ti bodi! hol dich der Kuckuck! C., Z.; — prim. zel (adj.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
dòsta prisl. dosti, mnogo: oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5; Eſcſe doſzta vets obejcse ſz. piſzmo KŠ 1754; csi gli ſze zvüna doſzta dobri dejl ſzka'züje KŠ 1771, 436; ne bo’m pravo: doszta je KM 1783, 273; pacs doszta csinijo KOJ 1845, 7; Oči nema dosta vékši od volovski oči AI 1878, 21
Prekmurski
Prekmurski
písanje -a s
1. pisanje: edna cserna tábla erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; Med piszanyem szi neszmêm na prszi lé'zti KAJ 1870, 33
2. pisanje, kar je napisano: I tou je Sz. Pavla ſzlejdnye piſzanye KŠ 1771, 644; Oni ſzo nyemi pa erkli: mi ſzmo ni piſzanya od tébe nej vzéli KŠ 1771, 429; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtampanye eti máli kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Na piſzanye je nadignyeni v Rimſzkom prvom robſztvi KŠ 1771, 589; je Ferkeci pisany zrôk skübno BJ 1886, 5; ti si vu etom pisanyi dosta pregrehšo BJ 1886, 5
3. način pisanja, slog: zdruge ſztráni, za nyidva viſzokoga gúcsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260
1. pisanje: edna cserna tábla erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; Med piszanyem szi neszmêm na prszi lé'zti KAJ 1870, 33
2. pisanje, kar je napisano: I tou je Sz. Pavla ſzlejdnye piſzanye KŠ 1771, 644; Oni ſzo nyemi pa erkli: mi ſzmo ni piſzanya od tébe nej vzéli KŠ 1771, 429; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtampanye eti máli kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Na piſzanye je nadignyeni v Rimſzkom prvom robſztvi KŠ 1771, 589; je Ferkeci pisany zrôk skübno BJ 1886, 5; ti si vu etom pisanyi dosta pregrehšo BJ 1886, 5
3. način pisanja, slog: zdruge ſztráni, za nyidva viſzokoga gúcsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260
Prekmurski
pregrešìti tudi pregrehšìti tudi pregréjšiti tudi pregrišìti -ím dov. grešiti, pregrešiti se: ne dopüszti meni dnesz pregriſiti KM 1783, 224; ali potomtoga neſcsem nigdár vecs pregrisiti KM 1790, 108; Csi ſze pa o'zenis, ne pregrisis KŠ 1771, 503; I csi ſzeden krát eden dén pregrisi KŠ 1754, 171; Csi pa pregrisi prouti tebi brat tvoj KŠ 1771, 227; Csi pregresimo, odpüſzti BRM 1823, 2; ſze ſaloſztim, kai ſzem proti mojemi Bogi pregreiſil SM 1747, 38; li tebi ſzem jaſz pregrejso KŠ 1754, 230; otsa, pregrejſo ſzam prouti tebi KŠ 1771, 223; ka ſzam cſinio, gda ſzam pregrejso KM 1783, 189; Vadlüjem ka ſzam pregrejso BKM 1789, 393; pregrisila ſzam KM 1790, 34; Kaj ſzi ti pregrejſo BKM 1789, 77; ti si dosta pregrehšo BJ 1886, 5; jeli nyemi je ſz ſzrczá 'zao, ka je pregrejso KŠ 1754, 208; liki toga ednoga, ki je po ſzpadáji pregrejſo KŠ 1771, 458; Ka je pregrejſo Dávid KM 1796, 62; Pregrejsila ſzta KM 1796, 6; ſzvedocſánſztvo csinimo, kai ſzmo pregreiſili SM 1747, 54; Jeli ſzmo pregrejsili KMK 1780, 68; ár ſzmo pregrejsili prouti naſemi brati KM 1796, 29; Ka szmo dön’k pregrêhsili AIP 1876, br. 3, 1; zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; pokeidob ſzo po ednom vſzih pregreiſili SM 1747, 7; ſteri ſzo prouti nám pregrejſili KŠ 1754, 170; piſem onim, ki ſzo prvle pregrejſili KŠ 1771, 552
Prekmurski
tòti vez. sicer: grejhov odpüſcsenyé po nyem zadobi cslovik, ſteri prilike toti nema, ali právo volo má, da ſze ſzpovej KMK 1780, 73; nej ſzam toti vrejden tvojega ſz.Tejla KM 1783, 128; ti ſzi toti zdaj molo KM 1790, 48; Mi szmo toti na Vero gledoucs vszi Krsztseniczke KOJ 1833, XI; Peter je králeszko velicsánsztvo toti nazájdoubo KOJ 1848, 17; Nê szem toti vrêden, Kâ bi sze 'ze vecs zvao szin tvoj KAJ 1848, 155; Jasz szem toti erkao vu czaganyi mojem: odvr'zen szem od ôcsi tvoji TA 1848, 24; Jasz szem toti szlab vu znányi, Ali vrli bom KAJ 1870; Toti má dosta dela včélica BJ 1886, 29
Prekmurski
trǘditi se tudi tridìti se tudi trdìti se -im se nedov. truditi se, prizadevati si: Fáradni, fáradozni; trüditi sze KOJ 1833, 156; Trüdim ſze za koj pozno KŠ 1754, 268; geto ſze vſzáki noucs, dén trüdi KŠ 1754, 5a; Bláj'zen je, ki ſze tridi BKM 1789, 258; jedrno ſze trüdi SIZ 1807, 10; Vszaki, ki sze trdi AIP 1876, br. 9, 1; nego ſze vu pobo'sni delaj trdimo KMK 1780, 48; Ki ſze natom placſnom douli tridimo BKM 1789, 333; trüdimo ſze za nyé SŠ 1796, 95; vſzi, ki ſze tridite KŠ 1771, 37; Lovci se dosta trüdijo AI 1878, 16; Goſzpodne, ne trüdi ſze KŠ 1771, 187; za méne ſzi ſze trüdo KŠ 1754, 237; za iména mojega volo ſzi ſze tridio KŠ 1771, 769; Ar ſzi ſze tridijo BKM 1789, 243; ſze je doſzta tridio KŠ 1771, 260; Dén, noucs ſze je trdio KM 1796, 23; ki sze neprehenyano trdio AI 1875, br. 1, 8; Mati sze trüdila szlédnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 7; Nyidva sta se vnogo trüdila BJ 1886, 10
trǘditi -im utrujati, mučiti: trüdis me ſztvojmi nepravicsnoſztmi KŠ 1754, 216; zakaj tridis Vucsitela KŠ 1771, 117; ali kak koli szi mislênye trüdi, ne more AI 1875, kaz. br. 1; ne trüdi vucsitela KŠ 1771, 196; detinſztvo nej me je trüdilo SŠ 1796, 76
trǘditi -im utrujati, mučiti: trüdis me ſztvojmi nepravicsnoſztmi KŠ 1754, 216; zakaj tridis Vucsitela KŠ 1771, 117; ali kak koli szi mislênye trüdi, ne more AI 1875, kaz. br. 1; ne trüdi vucsitela KŠ 1771, 196; detinſztvo nej me je trüdilo SŠ 1796, 76
Prekmurski
Število zadetkov: 11
Dostopnost