Zadetki iskanja
Vorenc
bi člen., F44, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; ausim, de bi ſmil; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; faxit deus, de bi Búg dal; forem, bi bil; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; in ictu oculi, kakòr de bi s'okam trenil; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; nutu, uno nutu, kar bi trenil; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku debi, ṡkorai; subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de bi ṡhitu veyal
Vorenc
bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
Pleteršnik
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
Prekmurski
dòstakrat prisl. dostikrat, velikokrat: doſzta krát me ſché poterti SM 1747, 68; da doſzta krát ne csinijo, ka ſcséjo KŠ 1754, 72; ſteroga je doſztakrát opoumeno KŠ 1754, 195; kaj ſze je doſzta krát vküp ſzpravo KŠ 1771, 324; ſzam vám doſztakrát pravo KŠ 1771, 598; Kaj ſze doſztakrát csüo dávno BKM 1789, 430; Dosztakrát sze lüdjé edendrügoga ogiblejo KOJ 1845, 21; Dosztakrát sze pripeti KAJ 1870, 54; v kunjaj je dostakrát oblizliva AI 1878, 9
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Besedje16
dostikrat (dosti krat/dostikrat) prisl. ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595); (dosti krat) prisl. ♦ P: 1 (TPs 1566); prisl. ♦ P: 1 (KPo 1567); (dostikrat/dosti krat) prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Celotno geslo
eSSKJ16
dostikrat prislov
izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: dostikrat, velikokrat
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Vorenc
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
Pleteršnik
Vorenc
leteti nedov., F15, ad fundum ire, k'dnú leteti; aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; cadunt folia, lyſtje lety, pada; convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp letéti; defluunt capilli, laſſi doli letè; evolitare, doſtikrat letéti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praetervolare, mimú letéti; praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás leteiti; revolare, naṡai leteiti, naṡai perleteiti; scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki letè; volare, letéti, leitati; prim. leteč, letejoč
Vorenc
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
Vorenc
napoti prisl., restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali tihu ſtati, pogoſtu, doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; prim. pot
Vorenc
obraniti dov., F3, defensitare, cilú doſtikrat obraniti; praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti, pogledati
Vorenc
Pleteršnik
osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.-Valj. (Rad).
Vorenc
ostajati nedov., F2, restare, ſhe daile biti, zhes oſtati, prebivati, oſtajati; restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali tihu ſtati, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, saſtajati, inu oſtajati; prim. ostaneoč
Vorenc
padati nedov., F15, cadere, paſti, padati; cadunt folia, lyſtje lety, pada; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; collabascere, doli pozheniti, padati, doli vhajati; dropax, ṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irrorat, roſſa pada, roſſy; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; rorat, roſſa pada; succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost