Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
brátenje brátenja samostalnik srednjega spola [brátenje]
    1. izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gin gina; in džín1 samostalnik moškega spola [džín]
    1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. genevre ‛brin’ < vulglat. *ieniperus (lat. iūniperus) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: ↑izcediti
Celotno geslo eSSKJ
kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški] ETIMOLOGIJA: ↑kegljač
Celotno geslo eSSKJ
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Celotno geslo eSSKJ
potujítev potujítve samostalnik ženskega spola [potujítəu̯ potujítve]
    1. iz literarne vede postopek prikazovanja znane resničnosti takó, da postane neznana, tuja, nenavadna
    2. iz gledališke umetnosti postopek, s katerim se doseže odmik od čustvenega vživetja v predstavo s prekinitvami dogajanja, nagovori, songi, filmskimi vložki in je navadno naravnan družbenokritično
    3. proces, v katerem kaj znanega postane neznano, tuje, nenavadno
ETIMOLOGIJA: iz potujiti iz ↑tuj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dotlêj in dotlèj prisl. (ȇ; ȅ)
do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene
SSKJ²
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri športni vzgoji; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se 
    zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o:
    knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ²
izluščíti in izlúščiti -im tudi zluščíti in zlúščiti -im dov. (ī ú)
1. spraviti zrno iz luščine: izluščiti fižol, grah; pren. izluščiti jedro problema; izluščiti resnico o umoru
// odstraniti luščino: izluščiti bučnice, lešnike / izluščiti raka
2. odstraniti zrna s storža: izluščiti koruzo
// spraviti manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izluščiti kamenček iz zidu; izluščiti drobec granate iz očesa; pren. izluščiti bistvo iz celote
● publ. na izbirnih tekmah so izluščili udeležence olimpijade izbrali, določili
♦ med. izluščiti bezgavko odstraniti jo iz okolnega tkiva; med., vet. izluščiti posteljico odstraniti priraščeno posteljico
    izluščíti se in izlúščiti se tudi zluščíti se in zlúščiti se knjiž.
    postati viden, se počasi prikazati: iz megle, mraka se je izluščila vas; izza stebrišča se je izluščila siva postava
    // postati jasen, razločen: iz njenega značaja se je izluščila dotlej neznana poteza / iz razprave se je izluščilo več konkretnih predlogov
    izlúščen tudi zlúščen -a -o:
    izluščen grah; izluščen kristal; izluščen strok
SSKJ²
larpurlartízem -zma m (ī)
nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju
// umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
alpskoslovanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alpskoslovanska alpskoslovansko pridevnik
nanašajoč se na alpske Slovane in njihov jezik
IZGOVOR: [álpskoslovánski], ženski spol [álpskoslovánska], srednji spol [álpskoslovánsko]

Slovenski pravopis

Pravopis
dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok
Pravopis
..lêj prisl. prip. obr. (ȇ) doslêj, dotlêj, odslêj, odtlêj, poslêj, slêj
Pravopis
..lèj prisl. prip. obr. (ȅ) doslèj, dotlèj, odslèj, odtlèj, poslèj, slèj

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
dotedánji -a -e prid.
ki je bil, obstajal dotlej
SINONIMI:
dotakratni, knj.izroč. dotlejšnji
Celotno geslo Sinonimni
dotlêj prisl.
GLEJ SINONIM: do takrat
Celotno geslo Sinonimni
odkríti2 -kríjem dov.
1.
kaj odstraniti s česa kaj, kar je na kaj položeno zlasti zaradi varstva, zaščite
SINONIMI:
2.
kaj narediti znano kaj dotlej neopaženega, neupoštevanega
SINONIMI:
knj.izroč. opaziti, ekspr. priti na sled, knj.izroč. zaslediti
GLEJ ŠE SINONIM: izpovedati, izraziti2, izumiti, najti, najti, opaziti, razkriti, razkriti, spoznati, ugotoviti
GLEJ ŠE: pokriti2
Celotno geslo Sinonimni
odkrívati -am nedov.
1.
kaj odstranjevati s česa kaj, kar je na to položeno zlasti zaradi varstva, zaščite, skritja
SINONIMI:
2.
kaj delati znano kaj dotlej neopaženega, neupoštevanega
SINONIMI:
razkrivati, ekspr. razgaljati, knj.izroč. razgrinjati, ekspr. razkrinkavati
GLEJ ŠE SINONIM: izražati, razkrivati, spoznavati, ugotavljati
Število zadetkov: 43