Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]
    1. oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica
      1.1. plodovi te oljke
      1.2. olje iz plodov te oljke
    2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus
STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel
SSKJ²
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4: do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
Prekmurski
dopüstìti tudi dopistìti -ím dov. dopustiti, dovoliti: 'Zenám pa ne dopiſztim vu czérkvi vcsiti KŠ 1771, 636; nakeliko pravicza dopiſztí KŠ 1754, 57; Ár ſze ne dopiſztí proroka pogibiti KŠ 1771, 217; i ſzpoznati dopüſztí, ka i v-kom ſzmo pregrejsili KMK 1780, 1780, 68; I ſzvojemu Dühi vtébe priti dopiſzti BKM 1789, 306; Ne-dopiſzti on nyyim prejti SŠ 1796, 4; Ka nyemi dönok nedopüszti Püspek KOJ 1848, 32; Záto sze nedopüszti deci na rust goriidti KAJ 1870, 74; Escse vecs pocsinka dopüszti dvôja piknya AIN 1876, 9; nede v-ednoj leti vecs vodáno, kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; hercegovinânce z nasega kraja pomágati dopisztijo AIP 1876, br. 2, 6; dopüſzti mi tvoje dobroute v'zivati KŠ 1754, 234; Dopüſzti, nai odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; dopüſzti mi gúcsati kluſztvi KŠ 1771, 201; dopüſzti mi, naj idem prvle i pokopam ocso mojega KŠ 1771, 201; Dopüſzti meni milosztivno eto noucs KM 1783, 175; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Dopüsztite mi, da nyemi moje 'zebne pêneze KAJ 1870, 70; da bi nyemi rázumna mati nyegova dopüsztila KAJ 1870, 43; Nej nyim je dopüſzto KŠ 1754, 34; I dopüſzto nyim je preci KŠ 1771, 115; ſzi dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Nej ſzi dopüſzto vrági BKM 1789, 391; i dopüſzto je nyim KM 1790, 26; je Gejza dopüszto szvojo deczo szloveszno okrsztiti KOJ 1848, 10; i ne bi dopüſzto podkopati KŠ 1771, 213; naj nyim dopiſzti vu nyé idti KŠ 1771, 194
dopǘščeni -a -o dopuščen, dovoljen: je nyim nej dopüſcseno gucsati KŠ 1771, 520; da bi ſzkvarjenomi dopüscseno bilou KM 1783, 211
Svetokriški
dopuščen -a prid. dovoljen, dopuščen: tu pervu je dopuszhenu im. ed. s, tu drugu pak je prepovedanu (V, 400)
Celotno geslo eSSKJ16
dopuščen -a -o deležnik
1. (od koga), komu ki se godi/zgodi brez preprečevanja, branjenja; SODOBNA USTREZNICA: dopuščen
1.1 (od koga), komu ki mu je dan pristanek; SODOBNA USTREZNICA: dovoljen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo Megiser
dovoilen
GLEJ: dovoljen
SSKJ²
dovolíti -vólim dov. (ī ọ́)
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
    dovolíti si 
    upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo
    ●     ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti
    dovóljen -a -o
    1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel
    2. dopusten1: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega
Pravopis
dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́)
1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XY
dovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva
Prekmurski
dovolìti -vòlim dov. dovoliti: jasz szam lih tou dovolila KOJ 1845, 86
dovòljeni -a -o dovoljen: csi ti je nej dovoljeno KOJ 1845, 35; ka je nyemi denok nej dovoljeno bilou KOJ 1848, 55
SSKJ²
dovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. zadosten: to je že dovoljen razlog za spor; vsega ima v dovoljni meri; njegovo ime je dovoljno jamstvo za uspeh
2. zastar. zadovoljen: mož je dovoljen in srečen
Pravopis
dovóljen1 -a -o (ọ́) To je ~o
dovóljeni -a -o (ọ́) največja ~a hitrost
dovóljeno -ega s, pojm. (ọ́) meje ~ega
dovóljenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
dovóljen2 -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. imeti vsega v ~i meri zadostni
Celotno geslo Sinonimni
dovóljen -jna -o prid.
GLEJ SINONIM: zadosten, zadovoljen1, zadovoljen1
Pleteršnik
dovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) genügend, zulänglich, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-C., nk.; — 2) = zadovoljen, Meg., Mur., Cig., Jan., Ravn., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.), Gor.; d. koga (česa): bčele niso dovoljne matice, Levst. (Beč.).
Celotno geslo eSSKJ16
dovoljen -ljna -o (dovojlen) pridevnik
ki se duševno ugodno počuti zaradi dojemanja, da so njegove potrebe, želje izpolnjene; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
SSKJ²
ênoléten -tna -o prid. (ē-ẹ̑)
1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
♦ bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
SSKJ²
enolétnik -a m (ẹ̑)
1. kdor je star eno leto: enoletnik še ne zna veliko govoriti
2. v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok:
Celotno geslo Sinonimni
enolétnik -a m
v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rokpojmovnik
SINONIMI:
enoletni prostovoljec
Jezikovna
Hubblov teleskop

O tem, da pravopisni slovar (SP 2001) pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen, kadar so sestavina stalnih besednih zvez in frazemov, normira dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico, ste že pisali. Prav tako, da je raba z veliko začetnico pogostejša in se bo to upoštevalo pri pripravi normativnih slovarjev. Pa vendarle, dokler velja SP 2001 je dovoljen zapis Hubblov in hubblov teleskop. Ali se morda motim?

Pravo
informatizírana zbírka lístin -e -e -- ž
Število zadetkov: 64