Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
poglábljati -am nedov. (á)
1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal
2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med državama; prijateljske vezi med njima so se poglabljale / njegovo ravnanje je poglabljalo nezaupanje
3. delati kaj bolj popolno, dovršeno: poglabljati znanje; misli so se sčasoma poglabljale / predelano snov so še teoretično poglabljali
    poglábljati se 
    1. širiti se v vodoravni smeri v notranjost: prizorišče se poglablja proti ozadju / stavba se s svojo fasado poglablja v prostor
    2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: poglabljati se v delo, študij / poglabljati se v misli
Celotno geslo Vezljivostni G
poglábljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj širiti se k/proti čemu / v/na kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
Celotni kompleks se /samo navidezno/ poglablja v prostor, proti vodilni stavbi.
SSKJ²
poglobíti -ím dov., poglóbil (ī í)
1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv
2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila
3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo
    poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v
    izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem
    poglobljèn -êna -o:
    poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati
Celotno geslo Vezljivostni G
poglobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj narediti kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
/Zaradi stalnih padavin/ so si poglobili strugo.
Celotno geslo Vezljivostni G
poglobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
kaj narediti se čim bolj ustrezno, dovršeno
Njihove prijateljske vezi so se /z leti/ poglobile.
SSKJ²
pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í)
1. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila
    pokazíti se 
    ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila
    ●     vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo
SSKJ²
pokváriti -im dov. (á ȃ)
1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; računalnik se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
// povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo
    pokváriti se 
    postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila
    pokvárjen -a -o:
    pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek
Celotno geslo Sinonimni
pokváriti -im dov.
1.
kaj narediti kaj slabše, neuporabno
SINONIMI:
2.
kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
SINONIMI:
skvariti, ekspr. skaziti, ekspr. zmrcvariti
3.
komu kaj povzročiti, da je kaj za koga manj ugodno, prijetno
SINONIMI:
skvariti, ekspr. pokaziti, ekspr. razonegaviti, pog. sfižiti, ekspr. skaliti1, ekspr. skaziti
4.
koga povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu
SINONIMI:
skvariti, ekspr. izmaličiti, ekspr. izpriditi, ekspr. pohabiti, star. pokaziti, star. popačiti, star. skaziti, ekspr. skrotovičiti, star. spačiti
GLEJ ŠE SINONIM: izmaličiti, omadeževati, poslabšati
Celotno geslo Vezljivostni G
pokváriti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
2.
kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.
SSKJ²
príditi1 -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. vplivati moralno negativno; kvariti: slaba družba ga pridi; priditi mladino z neprimernim čtivom; otrok se je začel priditi / priditi značaj naroda
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: tako ohlapno izražanje pridi jezik
● star. ni jim hotel priditi družbe kvariti
    príditi se 
    postajati neužiten, slab; kvariti se: meso se je začelo priditi
Celotno geslo Sinonimni
razvíjanje -a s
spreminjanje, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno oblikopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gojenje, knj.izroč. kultiviranje, knj.izroč. negovanje
SSKJ²
razvíjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal
b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič
c) zvito: razvijati lepak, zastavo
2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek
// delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest
3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja
4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem
    razvíjati se 
    1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo
    // prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo
    2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati
    // dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste
    3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca
    ♦     meteor. nad Atlantikom se razvija območje visokega zračnega pritiska
    4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje
    ●     publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje
    razvijajóč -a -e:
    razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina
Celotno geslo Sinonimni
razvíjati -am nedov.
1.
kaj spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko
SINONIMI:
knj.izroč. gojiti, star. izobraževati, knj.izroč. kultivirati, knj.izroč. negovati
2.
kaj povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki
SINONIMI:
ekspr. razpletati
GLEJ ŠE SINONIM: dopolnjevati, izpopolnjevati, odvijati, odvijati
Celotno geslo Sinonimni
razvíjati se -am se nedov.
1.
spreminjati se, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko
SINONIMI:
dosegati napredek, napredovati, ekspr. biti v cvetju, ekspr. biti v razcvetu, knj.izroč. evolucionirati, knj.izroč. evolvirati, pog. iti naprej, knj.izroč. prosperirati, zastar. prospevati, ekspr. rasti
2.
prehajati z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, obseg
SINONIMI:
napredovati, ekspr. cimiti se, pog. iti naprej
3.
postajati večji, močnejši, zrelejši
SINONIMI:
ekspr. cimiti, ekspr. napredovati, ekspr. rasti, ekspr. razraščati se, ekspr. uspevati
4.
v kaj izraža, da kdo postopoma dosega v določilu imenovano razvojno stopnjo
SINONIMI:
SSKJ²
razvíti -víjem dov. (í)
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando
3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
    razvíti se 
    1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
    // preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
    2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
    // dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
    3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
    4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
    5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
    ●     ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
    razvít -a -o:
    razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
    ♦     ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
Celotno geslo Sinonimni
razvíti2 -víjem dov.
1.
kaj spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko
SINONIMI:
star. izobraziti, knj.izroč. kultivirati, knj.izroč. omikati, knj.izroč. skultivirati, zastar. stvariti
2.
kaj povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki
SINONIMI:
ekspr. razplesti
GLEJ ŠE SINONIM: izpopolniti, odviti, odviti, odviti
GLEJ ŠE: seme, cvet
Celotno geslo Sinonimni
razvíti se -víjem se dov.
1.
spremeniti se, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko
SINONIMI:
napredovati, knj.izroč. evolucionirati, knj.izroč. evolvirati, ekspr. zrasti
2.
preiti z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, obseg
SINONIMI:
pog. izcimiti se, ekspr. narediti se, pog. scimiti se
3.
s prislovnim določilom izraža, da kaj nastane kot rezultat določenega postopnega procesa, dogajanja
SINONIMI:
knj.izroč. izleviti se, knj.izroč. izobličiti se, knj.izroč. izviti se
4.
v kaj izraža, da kdo doseže v določilu imenovano razvojno stopnjo
SINONIMI:
knj.izroč. dorasti, ekspr. dozoreti, knj.izroč. izzoreti, ekspr. odrasti, ekspr. zrasti
GLEJ ŠE SINONIM: nastati
SSKJ²
rémek -- v prid. rabi (ẹ̑)
knjiž., v zvezi remek delo umetniško, tehnično dovršeno delo; mojstrovina: filmsko, pripovedno remek delo; remek delo arhitekture
SSKJ²
rutinêrstvo -a s (ȇ)
nav. ekspr. tehnično dovršeno opravljanje dela brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: očitali so mu rutinerstvo; boriti se proti rutinerstvu
SSKJ²
skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í)
1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
2. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
// nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo
    skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o:
    skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago
    ●     preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo
Število zadetkov: 43