dozdéva -e ž (ẹ̑)
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dozdévati se -am se nedov. (ẹ́)
nav. 3. os., z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot
nav. 3. os., z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot
SSKJ²
fíkcija -e ž (í)
kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja: prizorišče v drami je kljub določenosti ostalo fikcija / literarna, pesniška fikcija / znanstvena fikcija znanstvena fantastika
// knjiž. domneva, dozdeva: pri preiskavi je izhajal iz fikcije, da se je stvar zgodila v tem času
♦ pravn. zakonska določba, ki določeno domnevo šteje za obstoječo, čeprav v resnici ne obstaja
kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja: prizorišče v drami je kljub določenosti ostalo fikcija / literarna, pesniška fikcija / znanstvena fikcija znanstvena fantastika
// knjiž. domneva, dozdeva: pri preiskavi je izhajal iz fikcije, da se je stvar zgodila v tem času
♦ pravn. zakonska določba, ki določeno domnevo šteje za obstoječo, čeprav v resnici ne obstaja
Število zadetkov: 3
Dostopnost