Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
épski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo / epski slog; epski elementi drame; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja
2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje
♦ gled., lit. epska drama drama, ki z epsko širino prikazuje dogajanje; epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja
    épsko prisl.:
    epsko razvlečeno fabuliranje; roman je močno epsko ubran, le na nekaj mestih je opaziti značilno pisateljevo liričnost; sam.: v drami je preveč epskega
SSKJ²
fílmati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prenašati s filmsko kamero na filmski trak, snemati: filmal je ves prizor; s premično kamero sledimo predmetu, ki ga filmamo
2. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela: roman so filmali in dramatizirali
    fílman -a -o:
    nekateri deli zgodbe so filmani ob morju; filmana drama
SSKJ²
ganljívka -e ž (ȋ)
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko; socialna ganljivka
SSKJ²
glásben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ glasb. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije
    glásbeno prisl.:
    glasbeno opremiti film
SSKJ²
glúma -e ž (ū)
zastar. (gledališka) igra, drama: izvirna gluma v enem dejanju / napisal je več glum
// norčija, burka1: vsi so ga imeli radi zavoljo njegovih domislic in glum
SSKJ²
gostovánje -a s (ȃ)
glagolnik od gostovati: drama ima v načrtu več gostovanj; gostovanje folklornih skupin; gostovanje nogometnega moštva; gostovanje sopranistke / naveličana sta bila gostovanja po tujih hišah / (mobilno) gostovanje uporaba mobilnega telefona zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini / vso noč je trajalo gostovanje gostija
SSKJ²
gostováti -újem nedov. (á ȗ)
1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti
2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: nova osnovna šola gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač
3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas
4. uporabljati mobilni telefon zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini: akcijska ponudba za uporabnike, ki bodo gostovali v tujini
5. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje
SSKJ²
govórec tudi govôrec -rca m (ọ̑; ó)
1. kdor govori, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik
// kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec
2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec
// kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca
SSKJ²
histórija -e ž (ọ́)
1. zgodovina: zanimati se za historijo
2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve
♦ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
SSKJ²
íbsenovski -a -o prid. (ī)
tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama
SSKJ²
igrokàz -áza m (ȁ á)
zastar. (gledališka) igra, drama: napisati, uprizoriti igrokaz / gledati igrokaz
SSKJ²
iluzíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov
SSKJ²
inovácija -e ž (á)
knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev
SSKJ²
inscenacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inscenacijo: inscenacijska navodila / v inscenacijskem pogledu se drama opira na tradicijo naše likovne umetnosti
SSKJ²
invenciózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev
    invenciózno prisl.:
    invenciozno napisana drama
SSKJ²
izpeljáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od izpeljati: izpeljava načrta / izpeljava vaje / drama je v izpeljavi konflikta šibka / izpeljava formule
2. nav. mn., publ. misel, dognanje: v avtorjevih izpeljavah je nakazana rešitev tega problema
3. knjiž. razlaga izvora besede; etimologija: za to besedo imamo še drugo izpeljavo / ni nam znana izpeljava besede izvor besede
4. jezikosl. tvorjenje (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljava primernika iz osnovnika; izpeljava iz glagola
♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo; glasb. srednji del sonatnega stavka ali fuge, v katerem se teme ekspozicije svobodneje oblikujejo in razvijajo
SSKJ²
izpričílo -a s (í)
star. dokaz, potrdilo: drama je izpričilo njegove umetniške tvornosti
SSKJ²
izsèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku
2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek
3. poseka: izsek se je zarasel
♦ geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice
SSKJ²
izvír -a m (ȋ)
1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: pod skalo je izvir; iti k izviru po vodo; počivališče pri izviru / kraški, podmorski izvir / izvir Save; reka ima izvir v Julijskih Alpah izvira; pren. njegova jeza ima izvir v ljubosumju
// voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvir; bister, močen, mrzel izvir; izvir zdravilne vode; pren., knjiž. to so izviri, iz katerih se je napajala povojna slovenska drama
2. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: preprosto darilo je lahko izvir velikega veselja / ugotoviti izvir svetlobe
SSKJ²
jérobstvo -a s (ẹ̄)
1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu
Število zadetkov: 417