Zadetki iskanja
Pleteršnik
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
Vorenc
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
Pleteršnik
dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).
SSKJ²
dráva -e ž (á)
cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo / cigarete drava; v prid. rabi: drava cigarete
cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo / cigarete drava; v prid. rabi: drava cigarete
Celotno geslo
ePravopis
Drava
Predlog
Drave samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka v Evropi
IZGOVOR: [dráva], rodilnik [dráve]
BESEDOTVORJE: Dravin, dravski
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Dravska dolina
Predlog
Dravske doline samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Sloveniji ob reki Dravi in njenih pritokih
IZGOVOR: [dráu̯ska dolína], rodilnik [dráu̯ske dolíne]
PRIMERJAJ: dravski
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
drvẹ́ti -ím nedov.
Jezikovna
Dvojezična imena na Južnem Tirolskem
Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?
Pleteršnik
srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
Pravopis
stékati -am nedov. -ajóč, -áje; stékanje (ẹ̑) neobč. Voda ~a po nagnjeni površini odteka
stékati se -am se (ẹ̑) Deževnica se ~a v cisterno; Tu se ~ata Drava in Sava; Sredstva se ~ajo v sklade; Reka se ~a v morje se izliva
stékati se -am se (ẹ̑) Deževnica se ~a v cisterno; Tu se ~ata Drava in Sava; Sredstva se ~ajo v sklade; Reka se ~a v morje se izliva
SSKJ²
stékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno
2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem območju se steka več prometnih poti; črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo
● ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on
3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani
4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade; sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta
1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno
2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem območju se steka več prometnih poti; črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo
● ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on
3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani
4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade; sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta
- stékati knjiž.
odtekati: voda steka po nagnjeni površini
- stekajóč se -a -e:
v rezervoar stekajoče se padavine;
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.-Valj., Št. (ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; — prim. tur. šajka, Mik. (Et.).
Vorenc
Vorenc
tekoč1 del., F42, amnis, tekozha voda; decursus aquarum, tekozhe vodè, vodeni potozhizhi; Doras, Drava, tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; flumen, reika, tekozha voda; fluvialis, is tekozhe vode; innavigabilis fluvius, ena tekozha voda, po kateri ſe ne more v'ladjah voṡiti; Ister, tonova velika tekozha voda per Dunaju; lympha fluvialis, tekozha voda; pontones, na ladjah moſtovi zhes tekozhe vodè; profluens, vunkai tekózh, ali leſem tekózh; profluere, vunkai tekózh, ali leſem tezhi; refluus, -a, -um, naṡai tekozhi; transrhenanus, -a, -um, kateri na uni ſtrani te tekozhe vodè Rain prebiva
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost