Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]
    zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
Celotno geslo eSSKJ
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk]
    1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
    2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
Celotno geslo eSSKJ
belín belína samostalnik moškega spola [belín]
    dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae
STALNE ZVEZE: kapusov belin
ETIMOLOGIJA: ↑bel
Celotno geslo eSSKJ
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti
Celotno geslo eSSKJ
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Celotno geslo eSSKJ
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]
    1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
      1.1. samica te živali
      1.2. manj formalno krzno te živali
    2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
    3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
    4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola [obráščanje]
    1. proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja vse naokoli, po površini česa
    2. proces, pri katerem si rastlina dela nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑obraščati
Celotno geslo eSSKJ
plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]
    neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus
STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta
Celotno geslo eSSKJ
podkovnják podkovnjáka samostalnik moškega spola [potkou̯nják]
    iz zoologije netopir s kožno gubo med nosnicami v obliki podkve; primerjaj lat. Rhinolophidae
STALNE ZVEZE: južni podkovnjak, mali podkovnjak
ETIMOLOGIJA: ↑podkev
Celotno geslo eSSKJ
táščica táščice samostalnik ženskega spola [táščica]
    manjša ptica pevka z rjavkasto sivim perjem po hrbtu ter oranžno rjavim oprsjem in čelom; primerjaj lat. Erithacus rubecula; SINONIMI: iz zoologije rdeča taščica
STALNE ZVEZE: modra taščica, rdeča taščica
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [ʍspenjáu̯ka]
    rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore
ETIMOLOGIJA: ↑vzpenjav
Celotno geslo eSSKJ
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
óljkov -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni
● knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva
♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius
SSKJ²
preobložíti -ím dov., preoblóžil (ī í)
preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski
● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti
    preobložèn -êna -o:
    preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom
    ●     ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja
SSKJ²
veveríčkati se -am se nedov. (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo
SSKJ²
zakótje -a s (ọ̑)
težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: v hiši ni zakotja, ki ne bi bilo uporabljeno; zakotja dvorišča, mesta; zakotje ob ognjišču / vasica leži v tihem zakotju; zakotje doline, gozda
// težje opazen, skriven prostor, kraj: vidra pobegne v svoje zakotje; skrivati se v votlih drevesih in podobnih zakotjih
// ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen kraj: novica se je razširila tudi v zakotja; naseliti se, živeti v zakotju

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
arborístični pridevnik
    ki je v zvezi z arboristi ali arboristiko, vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju 
ETIMOLOGIJA: ↑arborist

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
sápa Frazemi s sestavino sápa:
bíti brez sápe, na vsò sápo, ostáti brez sápe, príti do sápe, sápo je vzélo kómu, v êni sápi, v ísti sápi

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
Število zadetkov: 30