Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137
Jezikovna
Časovni prislovi: sinoči, davi, drevi, nocoj, zajutra

V slo imamo besede, ki označujejo prehode med dnevom in nočjo v preteklosti in sedanjosti: sinoči, davi, drevi. Ali jih imamo za prihodnost? Npr. ali obstaja beseda za jutri zvečer ali jutri zjutraj?

Celotno geslo Etimološki
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
SSKJ²
dávi prisl. (ȃ)
star. danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma
● star. krompir drevi in davi zmeraj
Vorenc
drev m, F13, apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga dréva; cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega dréva v'ladji; deglobrare, en dreu oplupiti, oskubſti; frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu; galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga dréva; lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga dréva ſturjenu; liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na drévi; maritare alborem, vinṡko terto na en dreu napelati; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja dreiva ſhverṡh; murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus; molluscum, -ci, ta garzha javoroviga dreva; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
Pleteršnik
drẹ̑ve, adv. = drevi, Guts., Jarn., C.
Pleteršnik
drẹ̑vẹj, adv. = drevi, Zora.
SSKJ²
drévi prisl. (ẹ̑)
danes zvečer: koncert bo drevi ob osmih; do drevi se bo vreme pokvarilo; za drevi pripravi dobro vino
● star. krompir drevi in davi zmeraj
Pravopis
drévi čas. prisl. (ẹ̑) pešaj. danes zvečer: ~ ob osmih; pripraviti se za ~
Celotno geslo Sinonimni
drévi prisl.
GLEJ SINONIM: nocoj
GLEJ ŠE: danes
Pleteršnik
drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
Celotno geslo Pohlin
drevi [drẹ̑vi] prislov

danes zvečer; drevi

Celotno geslo Kostelski
drevi ► dˈrėːvė prisl.
Celotno geslo Etimološki
drẹ̄višnji – glej drẹ̑vi
SSKJ²
drevíti -ím nedov., drêvi in drévi (ī í)
1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike
2. zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu
    drevèč -éča -e:
    dreveči konji; dreveča reka
Pravopis
drevíti -ím nedov. drêvi -íte in drévi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; drevênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) redk. ~ na kraj nesreče drveti; star. dreviti koga/kaj ~ divjad, sovražnika goniti, poditi
Pleteršnik
drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.
Prekmurski
drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
Vorenc
koža ž, F40, byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena koṡha; cutis, koṡha; duricorius, -a, -um, terde koṡhe; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; melota, jaṡbizhova kooṡha; pellis, -lis, koṡha; pellis elaborata, iṡdélana koṡha, vſtrojena koṡha; pericranium, koṡha te buzhe na glavi; philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha; vellus, -ris, volna, koṡha
Prekmurski
màndolja -e ž mandelj: med vnogimi drügi sadoveni drevi so ešče imenitni: mandolja AI 1878, 46
Število zadetkov: 35