Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 
  1. 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
    ●     pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari
  2. 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
  3. 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine
SSKJ
ufolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ufologe ali ufologijo: ufološke raziskave / ufološko društvo
SSKJ
ugánkar -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev
SSKJ
umétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na umetnike ali umetnost:
  1. a) umetniški izraz, slog; umetniška dela; umetniško ustvarjanje / umetniški čut, dar; umetniška moč / tudi njegovi filozofski spisi so umetniški; slika velike umetniške vrednosti / umetniško ime igralke, slikarja / umetniške smeri; umetniška ustanova; kulturno-umetniško društvo / umetniška družba / umetniški svet svet, ki soodloča o usmeritvi in repertoarju umetniške ustanove; umetniški vodja gledališča kdor pripravlja predloge za izbor umetniških del kakega gledališča; večer umetniške besede prireditev, na kateri se berejo, recitirajo leposlovna dela, dramski odlomki
  2. b) umetniška galerija; umetniška razstava / umetniška razglednica razglednica z reprodukcijo umetniškega dela
    ●     ekspr. on je umetniška duša zelo čustven človek z veliko domišljijo, sposobnostjo vživljanja
    umétniško prisl.: umetniško opisati; umetniško nadarjen; sam.: ocenjevanje umetniškega
SSKJ
upokojênec tudi upokójenec -nca m (é; ọ́) kdor je upokojen: biti, postati upokojenec; društvo upokojencev / dom upokojencev
♦ jur. družinski kdor dobiva pokojnino kot član družine umrlega zavarovanca ali upokojenca, osebni kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja, starostni upokojenec kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe
SSKJ
upokojênski tudi upokójenski -a -o prid. (é; ọ́) nanašajoč se na upokojence: upokojensko življenje / upokojensko društvo
SSKJ
ustanávljati -am nedov. (á) delati, da kaka skupnost začne obstajati: ustanavljati društva, zadruge; v tistem času so ustanavljali poklicno gledališče v Trstu / ustanavljati (si) dom, družino
// delati, da kaj začne obstajati sploh: ustanavljati mesta / ustanavljati sklade
    ustanavljajóč -a -e: ustanavljajoče se društvo
SSKJ
ustanovíti -ím dov., ustanóvil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kaka skupnost začne obstajati: ustanoviti društvo, šolo, zadrugo; ustanoviti državo, stranko / ustanoviti odbor / ustanoviti brigado / ustanoviti (si) dom, družino
    ♦     jur. ustanoviti pravno osebo
    // narediti, da kaj začne obstajati sploh: mesto so ustanovili v 12. stoletju / ustanoviti cerkveno službo / ustanoviti sklad za štipendije / Luter je ustanovil novo vero
  2. 2. star. ustvariti: z delom je družini ustanovil veliko premoženje; ustanoviti si položaj v družbi / bralec naj si sodbo o romanu ustanovi sam
  3. 3. zastar. ustaviti: ustanoviti voz; bežeči se je ustanovil šele v gozdu
    ●     zastar. v hipu je ustanovil red naredil, vzpostavil; zastar. ustanovili so, da je stvar zelo zapletena ugotovili
    ustanovíti se star.  
    1. 1. ustaliti se: položaj se je razjasnil in ustanovil / vreme se je ustanovilo / vino se še ni ustanovilo izčistilo
    2. 2. (za stalno) se naseliti: oženil se je in se ustanovil v dolini / ustanovila se je v veliki sobi namestila, nastanila
    ustanovljèn -êna -o: ustanovljen je bil poseben odbor; sodelovati pri nedavno ustanovljeni reviji; društvo je bilo ustanovljeno leta 1955
    ●     zastar. že zdavnaj je bilo ustanovljeno, da bo šla služit odločeno, sklenjeno
SNB
várniSSKJ -a -o prid. (á)
    várna híša -e -e ž (á, í)
    ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
    várna sôba -e -e ž (á, ó)
    1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
    2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
SSKJ
včlanítev -tve ž (ȋ) glagolnik od včlaniti: včlanitev v društvo, organizacijo
SSKJ
včlániti -im dov. (ā ȃ) narediti, da kdo postane član kake organizacije: včlaniti otroka v društvo
    včlániti se postati član kake organizacije: včlaniti se v društvo, zvezo / država se je včlanila v meddržavno gospodarsko skupnost
    včlánjen -a -o: biti včlanjen v več društev; včlanjene države
SSKJ
včlánjenost -i ž (ȃ) dejstvo, da je kdo včlanjen: včlanjenost v planinsko društvo
SSKJ
včlanjevánje -a s (ȃ) glagolnik od včlanjevati: včlanjevanje v društvo; agitacija za včlanjevanje
SSKJ
včlanjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo postane član kake organizacije: včlanjevati mladino; včlanjevati v društvo
    včlanjeváti se postajati član kake organizacije: včlanjevati se v sindikat, zadrugo; množično se včlanjevati
SSKJ
vegetírati -am nedov. (ȋ) knjiž. životariti: ni pripravljen vse življenje vegetirati / društvo samo še vegetira
SSKJ
vék1 -a m (ẹ̑) 
  1. 1. navadno s prilastkom daljša doba, daljše obdobje zgodovine: kamnine iz davnih vekov; proučevati pretekle veke / antični vek; prazgodovinski veki / publ. naš vek je vek tehnike naša doba je doba tehnike
    // veke dolg, trajajoč
    ♦     geol. novi, srednji, stari zemeljski vek; zgod. novi, srednji, stari vek
  2. 2. star. stoletje: od takrat je minilo že pol veka / zgodovina 19. veka
    ●     ekspr. obljubljali so jim zlati vek zelo ugodno življenje; zastar. ves svoj vek je preživel v domači vasi vse svoje življenje; publ. društvo ni bilo dolgega veka ni dolgo obstajalo; star. tako je že od vekov od zdavnaj, zelo dolgo; star. na vek sta si dala slovo za zmeraj; vznes. na vekov veke bo slovelo tvoje ime zmeraj, vedno
SSKJ
veslárski tudi vêslarski -a -o prid. (á; ȇ) veslaški: veslarska klop / veslarsko društvo
SSKJ
vesláški -a -o prid. (á) nanašajoč se na veslače: veslaška klop / veslaška pesem / veslaško društvo / veslaško prvenstvo
SSKJ
veterán -a m (ȃ) 
  1. 1. star, doslužen vojak: veterani iz druge, prve svetovne vojne; društvo veteranov / vojni veterani
    ♦     zgod. starorimski vojak, ki je po odsluženju vojaške službe dobil denarno odpravnino ali zemljišče in državljanske pravice
  2. 2. s prilastkom starejši in izkušen delavec na določenem področju: gledališki, smučarski veterani; veteran vesoljskih poletov
SSKJ
veteránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veterane: veteransko društvo / veteranske zgodbe / veteranski generali
Število zadetkov: 226