Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
nasmíhati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; nasmíhanje (í ȋ; ȋ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu
Pravopis
navaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|
Pravopis
nekdó nekóga tudi nékdo nekóga m, nedol. zaim. človeškosti nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ́; ọ̑; ẹ̑ ọ́; ẹ̑ ọ̑) ~ prihaja; Z nekom se je zadržala; Mislila sem, da je ~ drug; Ali ni ~ pred vrati?; Če bi ~ potrkal, mu ne odpri kdo
Pravopis
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Pravopis
odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se
Pravopis
odviséti -ím dov. odvísi -íte; odvísel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) od koga/česa Pojavi ~ijo drug od drugega so odvisni; Vse ~i ~ tebe je odvisno
Pravopis
ogíbati se -am se in ogíbati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; ogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/česa ~ ~ drug drugega; poud. ~ ~ ljudi |biti nedružaben, ne družiti se z ljudmi|; ogibati se komu/čemu ~ ~ dogovorom; ~ ~ pešcem
Pravopis
pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
Pravopis
palindróm -a m (ọ̑) |beseda, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj|
Pravopis
pobéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pobéšanje (ẹ́) kaj Drug za drugim ~ajo puške
pobéšati se -am se (ẹ́) Vrata se ~ajo
Pravopis
popádati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; popádanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj za kaj Pes je popadal za hlače; ~ drug drugega; poud. ~a ga jeza |postaja jezen|
Pravopis
postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost
Pravopis
prekričávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prekričávanje (ȃ) koga/kaj Otroci so prekričavali drug drugega
prekričávati se -am se (ȃ) Otroci se ~ajo
Pravopis
preobjésti se -jém se dov., 2. in 3. os. dv. preobjésta se; 2. os. mn. preobjéste se, 3. os. mn. preobjedó se tudi preobjêjo se, nam. preobjést se/preobjèst se, preobjéden -a; preobjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/česa ~ ~ mesa; poud. ~ ~ drug drugega |naveličati se|
Pravopis
presedláti -ám dov. presedlánje (á ȃ) poud. |prestopiti, preiti|: ~ z ene fakultete na drugo; ~ med pilote; presedlati na kaj ~ ~ cenejši avtomobil |kupiti|; presedlati v kaj ~ ~ drug poklic
Pravopis
pretehtávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretehtávanje (ȃ) koga/kaj ~ drug drugega; neobč. ~ dogodke iz preteklosti premišljati o dogodkih
Pravopis
prikapljáti -ám dov. prikapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Kri je prikapljala iz rane; poud. Počasi so prikapljali vsi povabljenci |drug za drugim prišli|
Pravopis
prikloníti -klónim dov. priklôni -íte; priklônil -íla, priklônit, priklónjen -a; (priklônit) (í/ȋ ọ́) redk. kaj ~ glavo skloniti; ~ vejo pripogniti
prikloníti se -klónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu ~ ~ občinstvu; poud. ~ ~ spominu pokojnika |izkazati čast, spoštovanje|; ~ ~ drug drugemu
Pravopis
prilagájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prilagájanje (á) kaj komu/čemu ~ naselja pokrajini; ~ program poslušalcem
prilagájati se -am se (á) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; ~ ~ okolici; prilagajati se na koga/kaj ~ ~ ~ visoke temperature prilagajati se visokim temperaturam
Pravopis
prilagodíti -ím dov. prilagôdi -íte; prilagódil -íla, -ít/-ìt, prilagojèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj komu/čemu ~ stavbo okolju; prilagoditi kaj za koga/kaj ~ knjigo za mlajše bralce
prilagodíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; ~ ~ mrazu; prilagoditi se na koga/kaj ~ ~ ~ visoke temperature prilagoditi se visokim temperaturam
Število zadetkov: 84