Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
pristópati -am nedov. -ajóč, -áje; pristópanje (ọ́; ọ̑) k/h komu/čemu ~ drug za drugim k mikrofonu; ~ k organizaciji; publ.: ~ k delu → lotevati se dela; ~ k reševanju problemov → začenjati reševati probleme
Pravopis
prizanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; prizanesljiv do koga/česa biti ~ drug do drugega; prizanesljiv z/s kom/čim biti ~ s prestopnikom
prizanesljívost -i ž, pojm. (í)
prizanesljívost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
razkápati se -am se in razkápati se -ljem se dov. -aj se -ajte se in -i se -ite se; razkápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. Ljudje so se razkapali domov |se drug za drugim razšli|
Pravopis
réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
Pravopis
Pravopis
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Pravopis
spodžírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodžíranje (í ȋ; ȋ) kaj Črvi ~ajo korenine; slabš. spodžirati koga ~ drug drugega |škodovati drug drugemu|
Pravopis
spoprijéti se -prímem se dov. spoprijétje; drugo gl. prijeti (ẹ́ í) poud. Fantje se ~ejo |se spopadejo|; poud. spoprijeti se z/s čim ~ ~ s težavami |prizadevati si jih rešiti, odpraviti|; star. ~ ~ v kolo |prijeti drug drugega|
Pravopis
tesnó1 tudi têsno nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; é/ȇ; ȇ) hoditi ~ drug ob drugem; publ. ~ izgubiti tekmo |z majhno razliko v številu točk|; ~ objeti koga; ~ zaprt
Pravopis
tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
Pravopis
uglédati -am dov. uglèj/uglêj uglêjte, star. uglédi -te; -an -ana, star. ugledávši; uglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ človeka; ~ hišo ob cesti
uglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; Če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
uglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; Če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
Pravopis
vájen -a -o; bolj ~ (ȃ) narediti kaj z ~im gibom; Dela, kar je ~ od doma; vajen koga/česa ~a sta drug drugega; biti ~ poti; Ni ~ čakati
vájenost -i ž, pojm. (ȃ)
vájenost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
Pravopis
vprék nač. prisl. (ẹ̑) Drevo leži ~ na stezi povprek; poud.: prevzemati v jezik vse ~ |brez premisleka|; Vsi ~ govorijo |drug čez drugega|
Pravopis
vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
Pravopis
vrstíti -ím nedov. vŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; vrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ snope |postavljati jih v vrsto|; neobč. vrstiti koga/kaj med koga/kaj Teh hiš ni mogoče ~ ~ kmečke hiše uvrščati
vrstíti se -ím se (í/ȋ í) Dogodki so se vrstili drug za drugim; vrstiti se z/s kom V plesu se je vrstil s tovariši; Pri plačevanju sta se vrstila
vrstíti se -ím se (í/ȋ í) Dogodki so se vrstili drug za drugim; vrstiti se z/s kom V plesu se je vrstil s tovariši; Pri plačevanju sta se vrstila
Pravopis
vstópati -am nedov. -ajóč, -áje; vstópanje (ọ́; ọ̑) ~ v dvorano drug za drugim; poud.: ~ v novo leto |ga začenjati|; ~ v vojno z nasprotnikom |začenjati vojno|; vstopati v kaj ~ ~ društva; dov. Z današnjim dnem ~am v klub
Pravopis
všéč povdk. (ẹ̑) komu Darilo ji je ~; Drug drugemu sta ~; Že dolgo sta si ~; Moderna umetnost mu ni ~; ~ jim je, da so otroci samostojni; poud. Zdravniku ponesrečenčeva rana ni ~ |vzbuja skrb|
Pravopis
Pravopis
zaljubíti se in zaljúbiti se -im se dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) ~ ~ na stara leta; zaljubiti se v koga/kaj ~ ~ ~ sošolko; Zaljubila sta se drug v drugega; poud. ~ ~ ~ glasbo |zelo se navdušiti zanjo|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 84
Dostopnost