Zadetki iskanja
Pleteršnik
díhati, dȋham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
Pleteršnik
ȋnda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.-Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
Pleteršnik
koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme-Erj. (Torb.); — (prim. kosklada = "truga", Nov.).
Pleteršnik
mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten (z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
Pleteršnik
nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
Pleteršnik
nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
Pleteršnik
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
Pleteršnik
Pleteršnik
pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
Pleteršnik
poprẹ̑j, adv. vorher, vormals; poprej je bilo tako, zdaj pa je drugače; — früher: poprej ali pozneje; p. ko (nego, neli), eher als, bevor.
Pleteršnik
prekléniti, -klę́nem, vb. pf. anders fesseln oder anketten, Z.; vole p., t. j. jih drugače vkleniti, jvzhŠt.
Pleteršnik
prelę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich anders legen, M.; tudi: p. se, Svet. (Rok.); — prelegel si je, er hat einen Ausweg gefunden, Svet. (Rok.); ne morem si drugače p., Levst. (Beč.); — 2) nachlassen (o bolezni), C.; preleže mi, preleglo mi je, es wird mir leichter, es geht mir besser, C., Z., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
preúriti, -ȗrim, vb. pf. 1) behende, geschickt machen: preurjen, pfiffig, raffiniert, C.; — 2) p. se, sich durchtummeln, Cig.; — 3) aushelfen: p. komu, jemandem mit Geld aushelfen, Lašče; drugače si p., sich anders behelfen, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.-Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
Pleteršnik
zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ("mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče-Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče-Levst. (M.); — zasukan, geschraubt (stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.-Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost