Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
visokósten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled
2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh
    visokóstno prisl.:
    z ljudmi govori visokostno
Svetokriški
viža -e ž način: v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako: V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako: yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način: njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako: skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako: de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako: s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’
Prekmurski
vkǜp stréjti tudi vkǜp stréti ~ stèrem dov. streti, uničiti: on ſzám nye vſze vküp ſztere SM 1747, 79; Vküp ſztere vſzo moucs pozoja BKM 1789, 126; Ednáko vküp ſztere ſzirmáka, bogácza SŠ 1796, 147; kača živali vküpstere AI 1878, 29; Szteri vküp ſzrcza okornoſzt BKM 1789, 117; Bôg I nyega bi vküpesztr’o KAJ 1848, 165
vkǜp str̀vši ~ -a ~ -e ko je strl, uničil: i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199; I ovo düh ga zgrábi, i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199
vkǜp str̀ti ~ -a ~ -o strt, uničen: Vidite, kak je niki vküp sztrti BKM 1789, 396; Vküp je ſztrti veſz tvoj obráſz BKM 1789, 87; gda bom vküp ſztrt SŠ 1796, 115; Etak, gda bom vküpsztrti KAJ 1848, 93; Vküp je ſztrto 'ze vſze poule BKM 1789, 351
Pleteršnik
vlášina, f. neka vlaška trta, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
Prekmurski
vmorìti -ím dov.
1. umoriti, povzročiti smrt: ſteri düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Vörui da ne vmoris Csloveka SM 1747, 88; ſteri vmoris i o'zivis KŠ 1754, 243; prouti ſztáno ſzinovje roditelom ſzvojim, i vmorijo je KŠ 1771, 33; Ne vmouri TF 1715, 15; Ne vmouri SM 1747, 45; Ne vmouri KŠ 1754, 35; ne vmouri KŠ 1771, 15; ſzam vujvlácso i vſzegavejcs vmouro KŠ 1754, 231; Vmouro je pa Jakuba KŠ 1771, 378; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; ſteroga ſzte vmourili KŠ 1771, 78; Ki ſzo i Goſzpon Jezuſa vmourili KŠ 1771, 617; da bi Jezuſa vmourili KŠ 1771, 87
2. povzročiti izgubo česa duševnega: Na düso gledoucs pa cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; Ár piſzk vmori, düh pa o'zivi KŠ 1771, 533; Da náſz greh Nase düsicze ne vmori BKM 1789, 2; na csataj vmori nedú'znoga TA 1848, 8; Sz-ſzrczom bli'znyega vmorimo KŠ 1754, 37
vmorìti se -ím se biti umorjen: Trbej Szini cslovecsemi ſze vmoriti KŠ 1754, 111; kaj nyemi je potrejbno vmoriti ſze KŠ 1771, 55; Steri zbije Otſo ſzvojega ſze ſzmrti ſzmrtyov ſze naj vmori KŠ 1754, 32; nego i Nero ſze je vmouro KŠ 1771, 433; Od ſzvojva dvá ſziná tam ſze je on v-mouro SŠ 1796, 64
vmòrjeni -a -o umorjen: i vmorjeni na trétyi dén gori ſztáne KŠ 1771, 131; ino vszi pokopicsi pri grobi vmorjeni KOJ 1848, 5; i vmorjeno je lüſztva ſzedem jezér KŠ 1771, 786; Od krvi Abelove notri do krvi Zakariáſove vmorjenoga med oltárom i hi'zom KŠ 1771, 210; Hvála tomi na kri'zi vmorjenomi BKM 1789, 63; i vi ſzte vmorjeni právdi po Kriſztuſovom tejli KŠ 1771, 461
Prekmurski
vnòžinost -i ž množina, veliko število: Ti ſzvetli zvêzd vno'zinoſzt Gláſzi, kaj ſzi pravicza BRM 1823, 99; Düh ſzvéti Poká'se mi koſzti vno'sinoſzti SŠ 1796, 34; kak zla gnüszne vno'zinoszti KAJ 1848, 297; Csüdüj i zvêzd neszmerno vno'zinoszt KAJ 1848, 7; nego sze je vüpao vu vno'zinoszti bogátsztva szvojega TA 1848, 42
Pleteršnik
vodeníka, f. 1) = vodenica, die Wassersucht, Mur., Št.-Cig., Slom.; — 2) die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), SlGor.-Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, C., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
Celotno geslo Etimološki
vọ̑hati -am nedov.
Prekmurski
vojskǜvanje -a s vojskovanje, bojevanje: ſtero ſze toga ſztároga pozoja vojszküvanye zové KŠ 1771, 441; pren. Prouti tejli mocsno je vojſzküvanye SŠ 1796, 129; Rosjé vojſzküvanya naſſega je nej telovno KŠ 1754, 161; Neg’ da ti dás mené Na to britko vojſzküvanye BKM 1789, 68; Düh tvoj naj me pobüdjáva Na sztálno vojszküvanye KAJ 1848, 19; Bôg, ki vcsi prszte moje na vojszküvanye TA 1848, 116; Bojdi veren v-vojſzküvanyi BKM 1789, 256; Zvüna vojſzküvanya, znoutra pa ſztráhi KŠ 1771, 540
Svetokriški
volja -e ž volja: taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato: sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi: ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato: sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
Celotno geslo Frazemi
volján Frazemi s sestavino volján:
dúh je volján, a mesó je slábo
SSKJ²
vóljen2 in volján vóljna -o tudi -ó prid., vóljnejši (ọ́ ȃ ọ̄)
1. ki se zaradi mehkosti da upogibati, pregibati: pregnesti kit, da postane voljen; voljna šiba; kože dolgo namakajo, da postanejo voljne / spekla je voljen kruh kruh, ki se pri ugrizu takoj odlomi od kosa in se pri tem ne drobi
// ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: voljni lasje; voljno blago; po takem pranju je perilo voljno / mehek in voljen otip
2. v povedni rabi, z nedoločnikom ki ima voljo, je pripravljen za kaj: biti voljen delati, pomagati; niso voljni spreminjati kaj; elipt.: če si voljen, pa začniva; naj bo, je rekel voljen
3. nar. pripraven1, sposoben: iskati pridne in voljne delavce; biti voljen za vse
4. nar. mil, blag: imeti voljen glas / voljna zima; voljno vreme
● zastar. biti na vsem voljnem svetu sam popolnoma sam; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; zastar. biti voljen svojih križev voljno, vdano jih nositi; ekspr. jezik je postal pesniku voljno orodje lahko je z njim izražal, kar je hotel, želel; nar. žganje je voljno (za piti) uležano, ne ostro
    vóljno tudi voljnó prisl.:
    voljno izpolnjevati ukaze; voljno trpeti / voljno kot povelje izraža dovoljenje zapustiti vojaško urejeno vrsto; na mestu voljno izraža dovoljenje, da se v vojaško urejeni vrsti sme stati po lastni volji, sproščeno
    ●     pog. zadeva je zame končana in voljno poudarja dokončnost dejstva
Pleteršnik
vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
SSKJ²
voltairjanski -a -o [volterjánski] prid. (ȃ)
tak kot pri Voltairu: voltairjanski duh / voltairjanski posmeh
Pravopis
voltairjánski -a -o [ter] (ȃ) ~ duh
Celotno geslo Etimološki
vọ̑nj -a m
Celotno geslo Kostelski
vonj gl. duh2
Celotno geslo Vezljivostni G
vónjati po -am po nedovršni glagol, glagol razumevanja
čustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.
Prekmurski
vö̀ odíti ~ odídem dov. oditi: Gda ſzvejta vö odidem KŠ 1754, 250; Ár vöodide düh nyegov TA 1848, 118; i vö nyim je odiſao zroké nyihove KŠ 1771, 302; Gda bi pa onedva vö odisla KŠ 1771, 30
Prekmurski
vö̀püstìti -ím dov.
1. izpustiti: je krivcze do szmrti na vouzo oszodjene vöpüszto KOJ 1848, 123
2. izdihniti: vö je püſzto düſo KŠ 1771, 354
3. vdihniti: vö je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega vu ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 154
4. izdati, objaviti: Krao osztro zapoved vöpüszti po Országi KOJ 1848, 18
vö̀ pǜščeni ~ -a ~ -o
1. izpuščen: z-stere vouze je on denok za nekelko mejszeczov pá vöpüszcseni KOJ 1848, 51
2. vdihnjen: Vtébe je takáj vö 'znyegovi vüſzt Püſcseni düh nyegov BKM 1789, 377
Število zadetkov: 900