Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bistroúmnost -i ž (ú)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
SSKJ²
blíšč -a m (ȋ)
1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov
// odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč
Celotno geslo Etimološki
dȗh duhȃ m
SSKJ²
duhovíčenje -a s (ī)
glagolnik od duhovičiti: duhovitost romana se je v scenariju spremenila v duhovičenje; kosajo se v besedičenju in duhovičenju; izgubljati čas z duhovičenjem; plitvo, prazno, prisiljeno, puhlo duhovičenje / salonsko duhovičenje
Pravopis
duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik
duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o
duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: duhovit
SSKJ²
duhovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost; bil je znan po duhovitosti; igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam
Celotno geslo Sinonimni
duhovítost -i ž
sposobnost biti domiseln in šaljiv obenempojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. espri, knj.izroč. iskrivost
GLEJ ŠE SINONIM: domislica
Pleteršnik
duhovȋtost, f. die Geistreichheit, nk.
SSKJ²
esprí -ja in esprit -a [esprí -jam (ȋ)
knjiž. duhovitost, domiselnost: vloga je bila podana z esprijem; francoski espri; iskriv espri
Pravopis
esprí -ja m z -em pojm. (ȋ) izobr. duhovitost, domiselnost
Celotno geslo Etimološki
flọ̑skula -e ž
SSKJ²
iskrívost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost iskrivega: iskrivost dragih kamnov
2. knjiž. duhovitost, bistrost: iskrivost njegovih misli je vso družbo zelo presenetila; iskrivost satire
Celotno geslo Frazemi
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
literárnost literárnosti samostalnik ženskega spola [literárnost]
    1. elementi, struktura literature
    2. lastnost česa, da ima elemente, strukturo literature
ETIMOLOGIJA: literarni
SSKJ²
pogodljívost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost pogodljivega: značaje je opisal z izredno pogodljivostjo / pogodljivost besed, čustev / pogodljivost dovtipa duhovitost, domiselnost
SSKJ²
priostríti -ím dov., prióstril (ī í)
1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti
// dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril
2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti
3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu
4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno
5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro
● 
pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj
    priostrèn -êna -o:
    priostren ton polemike; priostrene prekle
SSKJ²
združeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
// delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
// delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
// delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
// notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● 
država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ 
čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
    združeváti se 
    1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
    // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
    2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
    3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
    4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
    združujóč -a -e:
    združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
združeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: združíti 1-5
6.
kaj prostorsko dajati skupaj kaj
Stavbi združuje pokrit hodnik.
7.
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Društvo je združevalo napredne ljudi.
8.
kdo/kaj imeti skupaj koga/kaj
Kritika je združevala ostrino in korektnost.
9.
iz čebelarstva kdo/kaj dajati skupaj kaj
Čebelje družine so združevali.
Število zadetkov: 19