Zadetki iskanja
Svetokriški
dvor -a m dvor: en takorshen duor im. ed. ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ njegovi krajlevi dvor im. ed. je bil kuſin poſtal ǀ je on grund tiga duora rod. ed. poſtavil na vuogle ǀ mozhne Turne je puſtil okuli duora rod. ed. ſidat ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora rod. ed. ǀ s'njegovo teshko roko ga vudari, Krajleviga duora rod. ed. ga ſtepe ǀ s'duora rod. ed. teh Mogozhnih ta faushia, nevoshlivost, inu preusetnost ǀ de bi ta duor tož. ed. ſa nyh prebivalshe zimprali ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor tož. ed. puſtiti ſydat ǀ ga pelejo v'kralevi duor tož. ed. ǀ Nei reſnize v'duori mest. ed. teh krailou ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim dvori mest. ed. ǀ pred suojm duoram or. ed. ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … krajlam te dvore tož. mn.
Svetokriški
kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
Svetokriški
Mardoheus -a m osebno lastno ime Mordohaj: ta pravizhni Mardochæus im. ed. je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona ǀ Venem duori ſe najde ta verni Mardocheus im. ed., inu ta neverni Aman ǀ ſaine … Mardochenſa rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Aman je bil na gauge obejshen, katere je bil Mardochæuſu daj. ed. perpravil ǀ vſo zhaſt, inu hualo ſturite Mardochæusu daj. ed. ǀ dokler bom vidil ſtati Mardochæuſa tož. ed. pred Krajlevim Duoram ǀ Krajl Aſſverus kadar je hotel de bi vſy Purgary, inu shlahtniki zhaſtili Mardochæusa tož. ed. ǀ je bil perpravil gauge sa tiga brumniga Mardoheuſa tož. ed. ǀ ta hudobni Aman sa volo ſaurashtva, kateru je imel zheſs tiga nedolshniga Mardosheuſa tož. ed. Mórdohaj, lat. V Mardochaeus (SP Est 2,2)
Svetokriški
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
Svetokriški
prašič -a m prašič: kadar bi ti bil en preſizh im. ed. bi prau govuril, ali dokler ſi en zhlovek ǀ pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha rod. ed. ſe preoberne ǀ nej drugiga per hishi imela, ampak eniga preshizha tož. ed. ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu rod. mn., stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu, 1000. Jelenu, 1000. diuyh preshizhou rod. mn. Prvi zapis morda kaže na še neasimilirano prasič. Vsi zapisi izkazujejo prehod nenaglašenega ra > re.
Število zadetkov: 5
Dostopnost