bìster -tra -o prid.
1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453
2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166
najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
Prekmurski
držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
Prekmurski
dvàjseti tudi dvàjsti glav. štev. dvajset: bilou je pa lüſztva liki ſztou dvajſzeti KŠ 1771, 342; Dvajſzeti KM 1790, 96; Boug je zapovedao dvej dvajſzeti jezér odpiſztiti KM 1796, 47; to detinſztvo, do dvajſzet lejt trpi SŠ 1796, 125; Csi dug jeszte példo denem dvaiszti jezero AI 1875, br. 2, 6
Prekmurski
ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
Prekmurski
gǜba tudi gìba -e ž
1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74
2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42;
po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66
1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74
2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42;
po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66
Prekmurski
imèti imám nedov.
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533
Prekmurski
kalvínski -a -o prid. kalvinski: krſztsánſzke .. ſzo ſtiri .. Reformáta, ali Kalvinſzka KŠ 1754, 85; szo sze vkoreníle dvej nouve vöre, Lutheránszka nájmre, ino Kalvinszka KOJ 1848, 82; na kalvinszko solo je 60 jezér rainskih daruvo AIP 1876, br. 9, 7
Prekmurski
kàmeni -a -o prid.
1. kamnit: Kamena tábla KAJ 1870, 7; Tvoj pét rán meni da bode Meſzto te goré kamene SŠ 1796, 162; Boug je na dvei kameni Tabli ſzvojo ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12; na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid vo dáo KM 1796, 38; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; da bi ne molili bolvane, medene i kamene KŠ 1771, 783; da bi ſze kak na kamena mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; nej, na kameni táblaj, nego na KŠ 1771, 533; ſzpremini Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj BKM 1789, 54; pren. vzemem ſzrcé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; Razmécsi nam okorna, Trda ſzrczá i kamena BKM 1789, 118
2. v zvezah: kameni oli nafta: Kameni-oli je rada gorljiva tekočina AI 1878, 55;
kamena bajca kamnolom: je szkrita ta bogata kamena bajca KAJ 1870, 80;
kamena sol kamena sol: Kühinjska ali kamena sol se AI 1878, 54
1. kamnit: Kamena tábla KAJ 1870, 7; Tvoj pét rán meni da bode Meſzto te goré kamene SŠ 1796, 162; Boug je na dvei kameni Tabli ſzvojo ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12; na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid vo dáo KM 1796, 38; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; da bi ne molili bolvane, medene i kamene KŠ 1771, 783; da bi ſze kak na kamena mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; nej, na kameni táblaj, nego na KŠ 1771, 533; ſzpremini Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj BKM 1789, 54; pren. vzemem ſzrcé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; Razmécsi nam okorna, Trda ſzrczá i kamena BKM 1789, 118
2. v zvezah: kameni oli nafta: Kameni-oli je rada gorljiva tekočina AI 1878, 55;
kamena bajca kamnolom: je szkrita ta bogata kamena bajca KAJ 1870, 80;
kamena sol kamena sol: Kühinjska ali kamena sol se AI 1878, 54
Prekmurski
kr̀st in kèrst -a m krst: Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Krſzt i Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 184; Predganye i krſzt Ivanov KŠ 1771, 9; Prvi je Krſzt KM 1790, 111; Szvéti Krſzt BRM 1823, VI; Szvéti krszt KAJ 1848, VI; od Szvétoga kerſzta TF 1715, 31; nego i to zavezo mojega kerſzta prſztoupo SM 1747, 48; edno ſzveſztvo krſzta KŠ 1754, 132; Od Kriſztuſovoga krſzta KŠ 1771, 172; Gda bi pa vido vnouge prihájajoucse kſzvojemi krſzti KŠ 1771, 9; ako gdo kerſzt, vecſérjo Kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; je Kriſztus li dvej naſztavo .. Krſzt KŠ 1754, 185; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; kai ſzi meni veſz kints vu mojem kerſzti zobſztom ſenkal SM 1747, 52; Záto voda po Krſzti KŠ 1754, 184; pokopani ſzmo 'znyim po krſzti vu ſzmrt KŠ 1771, 459; I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; i ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; Nego od krſztov návuka KŠ 1771, 679
Prekmurski
ládja -e ž čoln, ladja: dabi ſze ládja pokrivala od válovja KŠ 1771, 26; okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; I vöidoucsi zládje Peter KŠ 1771, 49; I gda bi on ſztoupo vu ládjo KŠ 1771, 26; Onedva ſzta pa preczi tá nihála ládjo KŠ 1771, 12; vido je drüga dvá brata vládji KŠ 1771, 12; I vido je dvej ládji ſztojécsivi KŠ 1771, 179; Ovo i ládje, kakſté velike ſzo KŠ 1771, 750; i trétyi táo ládj je ſzkvarjeni KŠ 1771, 781; Sztoupivſi pa vu edno ti ládj, ſtera je bila Simonova KŠ 1771, 179; I vſzáki ravnács i vſza na ládjaj bodoucsa vno'zina KŠ 1771, 799
Prekmurski
letèti -ím nedov.
1. leteti: nu keipi golobecsjem znébe doli leti TF 1715, 38; liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 262; mühica, neleti tak blüzi k-plámni szvêcse KAJ 1870, 8; Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8; pren. I dáni ſzo toj 'zeni dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu püſcsávo KŠ 1771, 788; Kakda právite düsi mojoj naj leti goré vase TA 1848, 9; A letijo vgrejhe, kak ftics na lejtanye BKM 1789, 252
2. teči: Po pouti neleti KOJ 1845, 28
letéči tudi letóči -a -e leteč: Letéča riba AI 1878, 32; ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7; Dvá angyela letécsa, zkoteri eden nazviſcsáva Evanyeliom KŠ 1771, 790; Ar vſzáka natúra i divji letécsi, lazécsi i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; ſzi ſztvouro Vnouge féle csudne ſztvári letécse BKM 1789, 157; ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4
1. leteti: nu keipi golobecsjem znébe doli leti TF 1715, 38; liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 262; mühica, neleti tak blüzi k-plámni szvêcse KAJ 1870, 8; Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8; pren. I dáni ſzo toj 'zeni dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu püſcsávo KŠ 1771, 788; Kakda právite düsi mojoj naj leti goré vase TA 1848, 9; A letijo vgrejhe, kak ftics na lejtanye BKM 1789, 252
2. teči: Po pouti neleti KOJ 1845, 28
letéči tudi letóči -a -e leteč: Letéča riba AI 1878, 32; ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7; Dvá angyela letécsa, zkoteri eden nazviſcsáva Evanyeliom KŠ 1771, 790; Ar vſzáka natúra i divji letécsi, lazécsi i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; ſzi ſztvouro Vnouge féle csudne ſztvári letécse BKM 1789, 157; ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4
Prekmurski
lèto -a s
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6
Prekmurski
mèrica -e ž merica: mericza pſenicze za eden 'zukavecz KŠ 1771, 777; ſzvejcsa naj ſze podmericzo dene KŠ 1771, 113; i ſzkrila ga je vu tri mericze mele KŠ 1771, 216; vejder, ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
Prekmurski
mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
Prekmurski
mlèti mèlem nedov.
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96
Prekmurski
mlín -a m mlin: Mlin Malom KM 1790, 95; Malom; mlin KOJ 1833, 164; malom (mlin) AIN 1876, 12; Dvej bodeta mlele vmlini KŠ 1771, 82; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30
Prekmurski
neháti -ám dov.
1. pustiti: ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati, steri godi nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; náſz vcsi, ka mámo csiniti i ka neháti KŠ 1754, 6; Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; Ne nehá Goſzpoud brezi kaſtige onoga KŠ 1754, 21; Boug, ſteri váſz ne nehá (dopiſzti) ſzkü'závati viſſe premoucſi KŠ 1754, 174; tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; nà tom bojdte, da edno dejte ne neháte brezi ſtenyá BKM 1789, 6b; Jezus! Ne neháj me eti du'ze KŠ 1754, 275; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; néháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; ali svojga pasa domá nehao AI 1878, 8; pren. ſzo ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754 (SM 1747), 3b
2. zapustiti: ne oſztávim te, ni ne nehám te KŠ 1754, 167; Sztrti düjh, koga ſzi ti neháo KŠ 1754, 254; Sztejm je nám példo neháo KŠ 1754, 108
3. opustiti: ſtero cslovik doprneſzé, ali to dobro nehá KŠ 1754, 72
4. prepustiti se, izročiti se komu: Jaſz na Bogá nehám, nai csini, kak zná SM 1747, 72; Tak nehám vſze na nyega SM 1747, 74; Jaſz na Bogá nehám, naj cſini BKM 1789, 165; grejsnika, gda ſze czilou na Kriſztuſa nehá i zapiſzti KŠ 1754, 78; Neháj na Goſzpodna tvojo pout KŠ 1754, 15; Dabi ſze té návuk .. nebi ga na nyé neháo KŠ 1754, 203
5. omagati: da vivu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete ino neneháte (nemenkáte) SM 1747, 28
nehávši -a -e ko je zapustil, dal: Kriſztus vám priliko nehávſzi, naj KŠ 1754, 107
neháni -a -o puščen, zapuščen: Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga BKM 1789, 198
1. pustiti: ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati, steri godi nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; náſz vcsi, ka mámo csiniti i ka neháti KŠ 1754, 6; Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; Ne nehá Goſzpoud brezi kaſtige onoga KŠ 1754, 21; Boug, ſteri váſz ne nehá (dopiſzti) ſzkü'závati viſſe premoucſi KŠ 1754, 174; tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; nà tom bojdte, da edno dejte ne neháte brezi ſtenyá BKM 1789, 6b; Jezus! Ne neháj me eti du'ze KŠ 1754, 275; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; néháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; ali svojga pasa domá nehao AI 1878, 8; pren. ſzo ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754 (SM 1747), 3b
2. zapustiti: ne oſztávim te, ni ne nehám te KŠ 1754, 167; Sztrti düjh, koga ſzi ti neháo KŠ 1754, 254; Sztejm je nám példo neháo KŠ 1754, 108
3. opustiti: ſtero cslovik doprneſzé, ali to dobro nehá KŠ 1754, 72
4. prepustiti se, izročiti se komu: Jaſz na Bogá nehám, nai csini, kak zná SM 1747, 72; Tak nehám vſze na nyega SM 1747, 74; Jaſz na Bogá nehám, naj cſini BKM 1789, 165; grejsnika, gda ſze czilou na Kriſztuſa nehá i zapiſzti KŠ 1754, 78; Neháj na Goſzpodna tvojo pout KŠ 1754, 15; Dabi ſze té návuk .. nebi ga na nyé neháo KŠ 1754, 203
5. omagati: da vivu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete ino neneháte (nemenkáte) SM 1747, 28
nehávši -a -e ko je zapustil, dal: Kriſztus vám priliko nehávſzi, naj KŠ 1754, 107
neháni -a -o puščen, zapuščen: Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga BKM 1789, 198
Prekmurski
nèpotrebajóči -a -e prid. nepotreben, odvečen: Vrh gláve sta dvej lüknji, skoz štere [slon] nepotrebajočo vodo vösprička AI 1878, 21
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 54
Dostopnost