Zadetki iskanja
Svetokriški
beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
Svetokriški
dva dve štev. dva: kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli
Svetokriški
Finees -a m osebno lastno ime Pinhas: Phinées im. ed. je imel velik aiffer ǀ Ta mashnik je bil neureden, kakor Phines im. ed., inu Ophnes ǀ Letu je dobru saſtopil Finees im. ed., kir ſe je bil reserdil zhes dvej pershoni katere sò ozhitnu presheshtvu tribale, ter je bil mezh popadil, inu obedua prebodil ǀ Shena Phineeſa rod. ed. … je bila porodila ſvojga Synu Jachobod 1. Pinhás, lat. V Finees (SP 2 Mz 6,25, Sir 45,23); dogodek iz 3. zapisa je opisan v SP 4 Mz 25,7–8. 2. Pinhás, lat. V Finees, nevreden Helijev sin (SP 1 Sam 1,3)
Svetokriški
hči hčere/i ž hči: Bo una hzhi im. ed. pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga krajla Hzhij im. ed. ǀ Catharina je bila Hzhy im. ed. eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ de ſi lih je bila Vgarskiga Krajla hzi im. ed. ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy im. ed. Bleſilla ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere rod. ed. Thamar ǀ od ſvoje Hzheri rod. ed. ǀ timu lubesan te hzeri rod. ed. taku mozhnu je bila dopodila ǀ ſe ſvoij hzheri daj. ed. prikashe na enim gorezhim lintuornu ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri daj. ed. djviſtvu vſel ǀ imam eno Hzher tož. ed., katera je ushe velika, inu pameti nima ǀ vſmilitè ſe zhes mene vasho lubo Hzer tož. ed. ǀ ſvojoHzher +tož. ed. Edburgo s'mladiga je jo taku vuzhila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri mest. ed. Bleſilli ǀ s' Hzerio or. ed. ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ ſe shtimati s' tvoj S. Hzherio or. ed. ǀ Sam Lot, njegova shena, inu dvej hzhery im. dv. nej ſo bili sgoreli ǀ De en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama or. dv. je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ nje hzhere im. mn. ſo taku ſamavolne ǀ leta je imela pet Hzhery rod. mn. ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij rod. mn. imela ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam, Hzheram daj. mn., inu shlahti padli ǀ vy matere vashe Hzhere tož. mn. na pleſſ hodit puſtite ǀ ſim moje Hzherij tož. mn. oblekla ǀ Shelish ti Matti, ti Gospodina, tvoje Hzhery tož. mn., tvoje dekle vidit andohtlive, bogaboyezhe, brumne ǀ hisha vne boge matere, katera ima velike thzery tož. mn. ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy or. mn. je bil pregreshil ǀ Raunu taku jeſt meinem de vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy, inu Hzherami or. mn.
Svetokriški
hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
Svetokriški
judovski -a prid. judovski: pravi Jeſephus Hebræus en Judouski im. ed. m Rabin ǀ Iudouski im. ed. m krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ nar neprej meni pride Aſa Iudauski im. ed. m Krajl ǀ pravi de je Judauski im. ed. m Krajl ǀ Judoushi im. ed. m folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil ǀ Judouska im. ed. ž Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ judouska im. ed. ž Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla uprashat ǀ Judauska im. ed. ž Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ ſe bere od krajlize Esther katera je bila ena vboga Iudauska im. ed. ž dekilza ǀ Iudouſka im. ed. ž Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ Iudouska im. ed. ž/im. mn. s Goſpoda ſò oblubili veliku gotovih denarjou shenkat ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga rod. ed. m Roda ǀ je perſilen s'Cerkvi bejshat, kakor nekedaj s'Iudouskiga rod. ed. m Tempelna ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga rod./tož. ed. m Piſsarja ǀ is Judouske rod. ed. ž deshele v' ſamario je rajshal ǀ od Judouske rod. ed. ž Gospode je bil ſproſſil oblaſt ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu daj. ed. m Mashniku ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi Judouski daj. ed. ž Gospodi perpelali ǀ grè k'Iudouski daj. ed. ž Goſpodi ǀ de bi od ſmerti ta Judouski tož. ed. m folk reshila ǀ je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski tož. ed. m folk ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski tož. ed. m, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski im. ed. m Krajl ǀ zhes ta greshni Iudauski tož. ed. m folk ǀ ſo … Iudausko tož. ed. ž orhenio tribali ǀ je bil porozhil sa ſvojo Neveſto to Judousko tož. ed. ž ſinagogo ǀ krajl Demetrius je bil Iudousko tož. ed. ž deshelo konzhal ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo tož. ed. ž deshelo ǀ je bila … oblizhe sakrila po Judouski mest. ed. ž shegi ǀ je pridigual to Boshjo beſsedo po Iudouski mest. ed. ž deſheli ǀ v celli Judovski mest. ed. ž desheli ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko or. ed. ž ohernjo ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko or. ed. ž Gosbodo ǀ ty Vuzheni Judouski im. mn. m Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ ſo bily nekadaj Iudouski im. mn. m Fariserij, inu Piſsarij ǀ kakor uny Iudoshki im. mn. m fary ǀ kakor nekadaj is Judouskyh rod. mn. Tempelnou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh rod. mn. Rabinou ǀ Judouskim daj. mn. Piſſariom, inu Fariom je djal ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske tož. mn. m otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ ſapovej Iudouske tož. mn. m fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi ǀ zhes vſe Israeliterje, inu Judouske tož. mn. ž deshele sa Krajla je bil poſtaulen ǀ kakor ozhitnu samerkam na Judouskih mest. mn. Piſſariah → Jud
Svetokriški
kača -e ž kača: kazha im. ed. je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij ǀ ſe je tudi ta paklenska kazka im. ed. S. Claraæ bala ǀ kateriga ta paklenska kazhanej im. ed.+ mogla oskruniti ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe rod. ed. de bi ga nevupizhila ǀ s'suojo peto je imela potrejti glavo tej paklenski Kazhi daj. ed. ǀ Kazhi daj. ed. je dall ſtrup. Medvedu je dall zate ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno kazho tož. ed. ſturiti ǀ shiba v'Kazho tož. ed. ſe preoberne ǀ sakaj pred kazho or. ed. bijsish ǀ en dober zhaſs je s'kazho or. ed. govorila ǀ je bil nashal dvej kazhi tož. dv. ǀ cilu tize, kazhe im. mn., levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Te gorezhe kazke im. mn. ſo meni k' martri dane ǀ Ah rod teh Kazh rod. mn. gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom Boshjm ǀ na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh rod. mn. bosh imela ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'kazh rod. mn. shibe ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham daj. mn. te skale, krajlam te dvore ǀ Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe tož. mn., kry v'gartroshe ǀ v'mej levomy, inu kazhamy or. mn. ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii or. mn. ſueſan, inu sapleten prebivat ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai or. mn. oſtraſil
Svetokriški
kovač -a m kovač: kladvu is katerem kovazh im. ed. tauzhe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo … Couazh im. ed. ſvoje kladvu ǀ v'hishi eniga Kovazha rod. ed. ǀ videozh preueliko grobust tiga kouazha rod. ed. ǀ dvej drugi dushi v'paku ſim perpravil, namrezh eniga kouazha tož. ed., inu njegovo sheno ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … kovazhij im. mn. kladovu ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij im. mn. S. Alò (II, 194) ǀ touzheio ty greshni ludje kakor kovazhi im. mn. po naklu ǀ Kmetje so molili boga danna … Kovazhj im. mn. Vulcana ǀ de bi vſy kovazhy im. mn., inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa ſturili ǀ Serze tiga greshnika bò terdu ratalu kakor kamen, inu kakor teh kouazhou rod. mn., kateru nemara sa kladovu ǀ Hzhi teh paklenskih kovazhou rod. mn.
Svetokriški
koža -e ž koža: glatka kosha im. ed. garbaſta poſtane ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa im. ed., bo tarda, inu zherna ratala ǀ vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa im. ed. ǀ kuſt, inu koſsa im. ed., vſa saflicana, inu restergana ǀ tvoja glava nima koshe rod. ed., inu laſſy ǀ dalej bom od koshe rod. ed. S. Jerneia danaſs govuril ǀ Hzhere bi do koshe rod. ed. Ozheta, inu Mater slekle ǀ is koshe rod. ed. de imaio en boben ſturiti ǀ kosho tož. ed. s'ſebe terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho tož. ed. ǀ ſo njega malali s' Leuvio kosho or. ed. ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla, inu v'mej kosho or. ed. oſtala ǀ Bug prezei dvej Koſsi tož. dv. jem naprej postavi, inu sapovej de tiste imajo oblezhi ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe im. mn. ſmerdele ǀ Kadar bi mogozhe bilu ſhive bi oderli, inu nyh Koshe tož. mn. predali ǀ s' koshamy or. mn. oblezhen
Svetokriški
Lot -a m osebno lastno ime Lot: Sam Lot im. ed., njegova shena, inu dvej hzhery nej ſo bili sgoreli ǀ Loth im. ed. te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ Bug tudi ſe bode usmilil zhes tebe, kakor zhes lota tož. ed. ǀ Angeli ſo Lotha tož. ed. sa roke is Sodome pelali ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota tož. ed., de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ Tudi nebom rekal s'lotam or. ed. Lót, Abrahamov brat, ki je pred božjo jezo skušal rešiti Sodomo (SP 1 Mz 11,27)
Svetokriški
minuta -e ž minuta: kadar ſe je perblishovala leta grenka minuta im. ed. ǀ hudizh nema ene minute rod. ed. zhaſſa de bi mogal ſe sgrevat ǀ ali vener h' taiſti ſadni minuti daj. ed. ſe perbishlujemo ǀ eno ſamo iskro nemoresh eno minuto tož. ed. na roki preneſti ǀ vſe hribe, inu gorre v eni minuti mest. ed. bi okuli vergli ǀ Syn Boshj ob taiſti minuti mest. ed. ſe preſtrashi ǀ v'minuti mest. ed. pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ hudizhi nej ſo imeli kakor ſami dvej minuti tož. dv. zhaſsa ǀ taiſte minute im. mn., tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle ǀ Sakaj puſtish tulikain minut rod. mn., tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu, inu tulikain lejt pretezhi ← lat. minūta, skrajšano iz pars minūta prīma ‛prvi manjši del (ure)’
Svetokriški
naj1 člen. naj: Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe ǀ Nei on gleda kai della ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu ǀ zhe she nej sa brata sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ Naj li drugi hualio dobruto kinenskyh krajlov ǀ Naj rekò drugi kar hozhejo ǀ ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Svetokriški
natura -e ž natura, narava, lastnost: Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
Svetokriški
njegov -a zaim. njegov: kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
Svetokriški
oštir -ja m gostilničar: Vni oſhter im. ed. jo da sa dvej vejdri vina ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Oshterij im. mn. S. Gentiana ǀ Oshtery im. mn. sò molili Bacuſa ǀ kadai oſterij im. mn. imaio nar vezh opravila ← furl. ostir, osteir ‛gostilničar’; → hoštir, → hostir
Svetokriški
pa2 člen. pa: Petlerza odgovorij: pa bi nebila resnizo govorila (V, 21) ǀ Ter je dial nezh nefalj, pa dvej drugi dushi v'paku ſim perpravil, namrezh eniga kouazha, inu njegovo sheno (V, 86) Mnogo pogosteje se uporablja → pak2.
Svetokriški
patriark -a m starozavezni očak: David je bil pohleun, vener Patriark im. ed. Joſeph je bil zhiſtishi ǀ berem od ioſepha Patriarka rod. ed. iacoba synu ǀ kakor Rachael Jacoba Patriarca rod. ed. Shena ǀ Thamar Neveſta Patriarka tož. ed. Juda je zhakala ǀ s'Iacobam Patriarkam or. ed. rezite ǀ gredò ty shlahtni Gospudy Preroki, inu Patriarki im. mn. ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou rod. mn. Judouſkiga Roda ǀ je hotel v'zhloveski podobi veliku krat ſe prikasat Prerokom, inu Patriarkom daj. mn. ǀ s'Preroki, inu Patriarki or. mn. govorit ǀ G. Bug je hotel s' Preroky inu Patriarky or. mn. govorit ← it. patriarca; → patriarh(a)
Svetokriški
peršona -e ž 1. oseba: Bò una shenska Pershona im. ed. pouablena, na ohzet ǀ Pride vna perſhona im. ed. h'ſpuvidi ǀ s'kuſi pregovorjejna ene pershone rod. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni daj. ed. spominal S. Petra ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni daj. ed. ſe dobru omoshit ǀ Ti kateri h'slushbi inu Perhoni daj. ed. stu mil delezh bi rajshal ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono tož. ed. toshit ǀ De ludje tebe vidio, hualio, shtimaio, inu sa bogabojezho Perſhono tož. ed. dershè ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu na Pershoni mest. ed. S. Ioannesa karstnika ǀ de bi jetnike reshil s'lastno Pershono or. ed. ǀ my nemorimo tovarshtvu Mari Diuizi sa ſdaj dershati, inu s' pershono or. ed. ny na shlushbo ſtrezi ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni im. dv., Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ Sakon duei pershoni tož. dv. sapopade ǀ v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone im. mn., inu en ſam Bug ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone im. mn. ǀ pride veliku shenskih pershon rod. mn. s' floram pokrite ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon rod. mn. ſe sdershati ǀ vasha manunga nej kakor je manunga teh Duhounih Perſhon rod. mn. ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah rod. mn. radvash ǀ nevarni ſo porodi shenskem pershonam daj. mn. ǀ ſa ſaſtavo bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone tož. mn., Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone tož. mn. motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi Pershonami or. mn. ſtati ǀ ſe je pred moshkimi pershoni or. mn. skrivala ǀ en ſam Noes s'Sedmery Pershoni or. mn. pred tem gmain potupom je bil oſtal 2. vloga: imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona tož. ed., kadar ura pretezke, fironk ſe potegne v peršoni osebno: David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ← it. persona < lat. persōna ‛oseba’; → persona
Svetokriški
perutnica -e ž perutnica: ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo tož. ed. ima ǀ s' ſvojo peretnizo or. ed. ſe je bil Lune doteknil ǀ kar udobi dvej peretnizi tož. dv. veliki ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi peretnizami or. dv. oblizhe Boshje ǀ Bres leteh peretniz rod. mn. ǀ Stari ſo djali de imà ſtu peretnizh rod. mn., inu ſtu rok ǀ zhes en zhaſſ peretnize tož. mn. ſtreſeio ǀ s' peretnizami or. mn., kakor Muſikonti s' roko bye ǀ s'peretnizamy or. mn. ſi pomaga de hitrej tezhe
Svetokriški
pet1 -ih štev. pet: pet im. mn. taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi prishlu ǀ hlapez, kateri je bil pet tož. mn. centou prejel, je pet tož. mn. drugih bil dobil ǀ imam trynajſt Leit, shtiri meſſize, dua tedna, inu pet tož. mn. dny ǀ vaſs proſsim sa Pet tož. mn. kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt tož. mn. kruhou, inu dvej ribij ǀ sdaj pujdesh v' Jruſalem, nikar ushe kakor pred petemy or. mn. dnevij
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost