Zadetki iskanja
Svetokriški
do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
Pravopis
Pravo
SSKJ²
dvomljív -a -o prid. (ī í)
1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem
2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi
♦ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva
1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem
2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi
♦ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva
- dvomljívo prisl.:
dvomljivo si ga je ogledoval / v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo
SSKJ²
hipotéza -e ž (ẹ̑)
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
Pravopis
SSKJ²
kariêra -e ž (ȇ)
nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera
● ekspr. narediti kariero uspeti
// navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera
nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera
● ekspr. narediti kariero uspeti
// navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera
Celotno geslo
Etimološki
kẹ́mbelj -blja m
Svetokriški
klafljati -am nedov. nespodobno govoriti: Se opyanio, klaflaio 3. mn. s'shentovajnom od mise vſtaneio (I/1, 183) Nastavitev je dvomljiva, saj je fl lahko tiskarska napaka namesto ff; → klafati.
Celotno geslo
Etimološki
kórec -rca m
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Etimološki
prẹ́sen -sna prid.
Davki
SSKJ²
sláva -e ž (á)
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
Svetokriški
škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
SSKJ²
terjátev -tve ž (ȃ)
1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga
2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve
3. pravn. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve
// obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev
♦ ekon. dvomljiva terjatev
1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga
2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve
3. pravn. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve
// obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev
♦ ekon. dvomljiva terjatev
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
vprašáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora: na koncu stavka stoji vprašaj; napisati vprašaj; vprašaj in klicaj
2. znamenje, podobno narobe obrnjenemu S s piko spodaj, ki izraža vprašanje, dvom o čem: ob robu besedila napisati vprašaj
3. ekspr. vprašanje: videti v očeh sogovornika vprašaj / v tej zadevi je še veliko vprašajev / v povedni rabi njun zakon je čedalje večji vprašaj
● publ. nad gradnjo tovarne visi vprašaj gradnja je dvomljiva, negotova; publ. s tem dejanjem bi postavili svojo doslednost pod vprašaj bi povzročili dvom, pomisleke o njej
1. jezikosl. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora: na koncu stavka stoji vprašaj; napisati vprašaj; vprašaj in klicaj
2. znamenje, podobno narobe obrnjenemu S s piko spodaj, ki izraža vprašanje, dvom o čem: ob robu besedila napisati vprašaj
3. ekspr. vprašanje: videti v očeh sogovornika vprašaj / v tej zadevi je še veliko vprašajev / v povedni rabi njun zakon je čedalje večji vprašaj
● publ. nad gradnjo tovarne visi vprašaj gradnja je dvomljiva, negotova; publ. s tem dejanjem bi postavili svojo doslednost pod vprašaj bi povzročili dvom, pomisleke o njej
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost