Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
agov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
agova agovo pridevnik
IZGOVOR: [ágou̯], ženski spol [ágova], srednji spol [ágovo]
Celotno geslo ePravopis
Auersperški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Auersperškega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Auersperški kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [áversperški], rodilnik [áversperškega] in [áu̯ersperški], rodilnik [áu̯ersperškega]
BESEDOTVORJE: Auersperški, Auersperška, auersperški
PRIMERJAJ: Turjaški
Celotno geslo Frazemi
belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]
SSKJ²
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.:
    branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
     
    bleščeče beli prti zelo beli; 
prim. bleščati se
Pravopis
bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|
SSKJ²
cárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija
♦ 
med. carski rez cesarski rez
Pravopis
cárski -a -o (ȃ) ~ dvorec; zdrav. roditi s ~im rezom
cárskost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Frazemi
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker
Celotno geslo ePravopis
Dorset
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dorseta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grofija v Angliji
IZGOVOR: [dórset], rodilnik [dórseta]
BESEDOTVORJE: Dorsetčan, Dorsetčanka, Dorsetčanov, Dorsetčankin, dorsetski
Celotno geslo Etimološki
dvȍr dvóra m,
Prekmurski
dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
Celotno geslo Etimološki
dvorȃna -e ž
SSKJ²
dvórec -rca m (ọ̑)
večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogatašev: živeti v dvorcu; letni, lovski dvorec; baročni dvorec
// ekspr. večja, imenitnejša kmečka hiša: samoten hribovski dvorec
♦ 
zgod. deželni dvorec v stari Avstriji uradno poslopje deželne stanovske, pozneje deželne avtonomne uprave; strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
Pravopis
dvórec -rca m z -em (ọ̑) baročni, cesarski ~
Celotno geslo Sinonimni
dvórec -rca m
večje, razkošno grajeno poslopje, navadno bivališče plemičev, bogataševpojmovnik
Pleteršnik
dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.-C.
Urbanizem
dvórec -rca m
Pleteršnik
dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
Celotno geslo ePravopis
evangeličan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
evangeličana samostalnik moškega spola
pripadnik evangeličanske vere
IZGOVOR: [evangeličán] in [evangeličàn], rodilnik [evangeličána]
BESEDOTVORJE: evangeličanov
Celotno geslo Frazemi
féniks Frazemi s sestavino féniks:
dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptìč féniks iz pepéla
Število zadetkov: 70