Zadetki iskanja
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.
Pri pisanju doktorske disertacije se ne znam odločiti, ali uporabiti termin dvojčna meja ali dvojčična meja , ki označuje mejo med dvema kristaloma, kadar se en del kristala premakne nasproti drugemu tako, da je premaknjen del kristala zrcalna slika nepremaknjenega dela, zato si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže. Bi mi lahko pomagali izbrati pravilnejši termin?
Na spletu se pojavlja več slovenskih prevodov angleškega termina steady-state economy , ki označuje ekonomijo, ki ne temelji na gospodarski rasti, ampak se prilagaja okoljskim omejitvam, zato upošteva naraščanje prebivalstva ter stremi k premišljeni izrabi naravnih virov in pravičnejši razporeditvi dobička v daljšem časovnem obdobju z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Uporabljajo se poimenovanja ekonomija v dinamičnem ravnovesju , vzdržno stanje , stacionarna ekonomija , vzdržno gospodarstvo in ekonomija ravnovesnega stanja , v IATE je ekonomija stacionarnega stanja in ekonomija stalnega stanja , pojavlja se tudi sonaraven razvoj . Kateri ustreznik se vam zdi najustreznejši?
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje. Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu.
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Zanima me, kateri slovenski termin bi bil najprimernejši ustreznik za angleški termin spike protein , ki označuje del virusa SARS-CoV-2, proti kateremu je usmerjenih največ cepiv. Gre za strukturni protein, ki sestavlja roglje, ki značilno štrlijo iz virusnega delca, in se veže na receptor ACE2, prisoten v membrani gostiteljske celice. Za angleški termin se v slovenščini uporabljajo naslednja poimenovanja: S protein , spike protein , spajk protein in virionska konica .
V predlogu novega pravilnika o strokovnih komisijah s področja umetnosti je predvidena komisija za vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje . S tem se likovni umetniki ne moremo strinjati, ker poimenovanje predvideva, da bodo člani strokovne komisije vizualni umetniki, arhitekti in oblikovalci. Zdi se nam nujno, da se v poimenovanje komisije vključi tudi likovna umetnost. Zanima nas vaše mnenje oziroma jezikovna utemeljitev.
Pripravljamo sporazum o sodelovanju z Evropsko komisijo v Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI), kjer omenjajo tudi angleški termin national hub , ki bo skrbel za organizacijo, sprejemal odločitve na nacionalni ravni, skrbel za vire financiranja, povezavo z evropsko ravnjo ipd. Kateri slovenski termin bi bil najbolj ustrezen? Odločamo se med nacionalnim žariščem , nacionalnim vozliščem in nacionalno mrežo .
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
V Terminološkem slovarčku karierne orientacije 2011 je pod številko 28 termin nasvetovanje z definicijo, ki se glasi '/e/nkratna ali večkratna krajša pomoč posamezniku, ki poleg dajanja ali posredovanja informacije in podatkov vključuje tudi razlago in/ali ustrezna pojasnila, s katerimi pomagamo osebi, da reši svoj problem', in angleškim ustreznikom advice . Zanima me, ali je termin nasvetovanje jezikovno ustrezen. V SSKJ2 je sicer razložen glagol nasvetovati , a je njegova raba v praksi zelo redka.
Zanima me, kaj je pravilneje: neionizirajoče sevanje ali neionizirno sevanje . Termina označujeta elektromagnetno sevanje, ki nima dovolj energije za ustvarjanje ionov, ko teče skozi snov (povzeto po diplomskem delu B. Marković Analiza sončnih modulov s termovizijsko kamero 2012, str. 31). Stroka uporablja oba termina, vendar eni zagovarjajo prvega, drugi pa drugega.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin newsletter , ki označuje publikacijo, v kateri podjetje ali druga organizacija objavlja notranje novice in novice, vezane na določeno strokovno področje. Tovrstna publikacija, ki navadno v elektronski obliki izhaja periodično in na katero se je navadno potrebno naročiti, je namenjena seznanjanju ožjih zainteresiranih skupin z novostmi na določenem področju. V različnih virih se pojavljajo različni slovenski ustrezniki, npr. glasilo , novice , novičnik , e-novice , e-novičke , bilten . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši? Kako je z veliko začetnico, če gre za naslov publikacije, ki prinaša sprotne novice o poteku določenega projekta? Ali je prav npr. E-novice projekta X ali e-novice projekta X ? Kako je z veliko začetnico, če so tovrstne novice oštevilčene? Ali je prav 3. E-novice projekta X ali 3. e-novice projekta X ?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin responsible citizenship , ki označuje delovanje posameznika na osnovi zavedanja o državljanskih pravicah in dolžnostih, ki se nanašajo na različna družbena, okoljska in ekonomska vprašanja. V rabi se pojavlja slovenski ustreznik odgovorno državljanstvo , ki pa je po mojem mnenju pomensko preozek. Ali imamo v slovenskem jeziku še kakšno drugo primerljivo kratko besedno zvezo, ki bi ustrezneje označevala obravnavani pojem?
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »