Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
adréselj -slja m (ẹ́)
nar. dresen1:
SSKJ²
ádrica -e ž (ā)
nar. koroško ruta1, rutica1: na glavi je imela židano adrico
SSKJ²
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
SSKJ²
aktivácija -e ž (á)
glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
SSKJ²
altána -e ž (ȃ)
knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni; hiše z altanami in balkoni
// senčnica1, uta: vrt z altano
SSKJ²
anuitéta -e ž (ẹ̑)
fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojilo z letno anuiteto tisoč evrov; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
SSKJ²
artêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri
SSKJ²
atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
SSKJ²
atribúcija -e ž (ú)
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
SSKJ²
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči
2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod
♦ glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
    ♦     glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
    ♦     glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
báčva -e ž (ȃ)
star. sod1: bačva piva
SSKJ²
bankéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od banket1: banketna dvorana
SSKJ²
bátjuška -e m (ȃ)
spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
SSKJ²
bèč -à in -a [bəč] m (ə̏ ȁ, ə̀)
nar. zahodno sod1:
SSKJ²
bečvà -è tudi bèčva -e [bəčva] ž (ȁ ȅ; ə̏)
1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo
2. star. sod1:
SSKJ²
bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑)
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
béljenje1 -a s (ẹ́)
1. glagolnik od beliti1:
a) beljenje stanovanja
b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom
c) beljenje hlodov
2. zastar. belež: beljenje odpada s sten
SSKJ²
beribêri -ja m (ȇ)
med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B1: zboleti za beriberijem
SSKJ²
bilánca -e ž (ȃ)
1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun1: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco
♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi
2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
Število zadetkov: 666