Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žmèten -tna -o prid.
1. težek: Kamen je 'zmeten KAJ 1870; Ár je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz puſcſena KŠ 1754, 34; Steri ſzrczé je 'zmetno Od grejha KŠ 1754, 257; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; 'Zmeten racſun ka mám BKM 1789, 386; 'Smetno má rokou moudri tak veli SŠ 1796, 94; Prevnoughi ino 'zmetni, 'Zaloſzni betegi Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Ár 'zmetna i neprenoſena bremena vküp vé'zejo KŠ 1771, 76; pren. ár ſzo nyihove ocsi 'zmetne bilé KŠ 1771, 90
2. popadljiv: kaj prido po mojem od váſz odhájanyi 'zmetni vuczké med váſz KŠ 1771, 406
3. noseča: Ovo, edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10
žmetnéjši -a -e težji: Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; i niháte ta 'zmetnejſa te právde KŠ 1771, 77
Celotno geslo Etimološki
žnọ̑ra -e ž
Svetokriški
žnora -e ž trak, vrvica: try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro tož. ed. inu palizo (IV, 329) ← srvnem. snour ‛vrvica, vez’; besedilo je povzeto po SP 1 Mz 38,18. Lat. citat pri Janezu Svetokriškem ima na ustreznem mestu armilla ‛zapestnica’, Dalmatin žnora, slovenski standardni prevod trak, Luter pa nem. Schnur.
Celotno geslo Etimološki
žọ́lna -e ž
Smučanje
žôlna -e ž
Pravopis
žrében1 -bna -o (ẹ̑) Kobila je ~a breja
žrébni -a -o (ẹ̑) ~a kobila |ki ima žrebe|
žrébnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Geologija
žrelnína -e ž
Pravopis
žrêlo -a s (é)
1. vnetje ~a; levje ~; poud.: seči tigru v ~ |v ustno odprtino|; nastaviti steklenico na ~ |na usta|; ~ dimnika |odprtina|; peklensko ~ |pekel|
2. ognjeniško ~; ozko zimsko ~ pri panju; ~ ladijskega skladišča
Geologija
žrelovína -e ž
Pravopis
žŕtev -tve ž (ȓ)
1. sežgati ~ na žrtveniku; žgalna ~ žgalni dar; pojm. biti pripravljen na ~
2. člov. človeške ~e; smrtne ~e; ~ alkoholizma, mamil; biti ~ posmeha
Celotno geslo eSSKJ
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Pravopis
žúpa1 -e ž (ú) zgod. staroslovanske ~e; star. predsednik gasilske ~e
Celotno geslo Etimološki
žúpa1 -e ž
Prekmurski
žùpa -e ž juha: Potom szo 'zupo noszili gori AIP 1876, br. 1, 7
SSKJ²
županíja -e ž (ȋ)
1. na Hrvaškem in Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom: uprava županije; občine in županije / Železna županija; Istrska, Medžimurska, Šibeniško-kninska županija
// v ogrski monarhiji najvišja upravna enota; komitat: zastopniki županije
2. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja urad župana; županstvo: pred županijo se je zbrala skupina ljudi
3. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; župa1: županija krči gozd za pašnike
Čebelarstvo
žužkocvétka -e ž
Pravopis
žužkojéd1 -a m živ. (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) Krti so ~i
Pravopis
žvènk1 žvénka in žvènk žvênka m (ȅ ẹ́; ȅ é) tanki ~i šipe; pojm., redk. ~ kovancev žvenketanje; snov., poud. imeti dosti ~a in cvenka |denarja|
Pravopis
žvérca1 -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |živahen, nemiren otrok|
Celotno geslo Etimološki
žvẹ̑rca1 -e ž
Število zadetkov: 7400