Fran > SSKJ

1. 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
   // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
   // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
   ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
   ♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu

braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
// upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala

branèč -éča -e: padel je, braneč domovino

bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
   // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
   // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
   ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
   ♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju

beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo

brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha

brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor
   // nar. breme dračja butara, sveženj
2. 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
   // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
   ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
   ♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
   // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčé: brenče letati

brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
   // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
   // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku
   ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče

brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi

brísan -a -o: brisan magnetofonski trak
♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki
2. 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka
3. 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
2. 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
3. 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
   // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
   ♦ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek

brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene

brízgan -a -o: brizgan omet
♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan
   // v grški mitologiji Haronov in Karonov brod
2. 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj)
3. 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje
   ● ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi
2. 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi
3. 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi
4. 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju

brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga
2. 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
   ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna
3. 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga
4. 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
   // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
   ● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust

bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem

brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
   ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
   ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine
2. 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino
3. 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu
   // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke
2. 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle
3. 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
2. 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
3. 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
4. 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
   // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let
2. 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
   // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
   ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj

butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi

bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.