administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
SSKJ²
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
SSKJ²
dacaríja -e ž (ȋ)
1. pog., ekspr. davčna uprava, davčni urad: reforma dacarije; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji
1. pog., ekspr. davčna uprava, davčni urad: reforma dacarije; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji
SSKJ²
davkaríja -e ž (ȋ)
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
SSKJ²
dežêlen -lna -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski
SSKJ²
SSKJ²
fakultéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava
nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava
- fakultétno prisl.:
fakultetno izobražen strokovnjak
SSKJ²
intendánca -e ž (ȃ)
1. voj. žarg. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
1. voj. žarg. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
mênedžerski tudi ménedžerski tudi managerski -a -o [tretja oblika mênedžerski tudi ménedžerski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del
nanašajoč se na menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del
SSKJ²
mésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mesto 1:
a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
♦ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola nekdaj šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
nanašajoč se na mesto 1:
a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
♦ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola nekdaj šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
- méstno prisl.:
čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem
SSKJ²
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
SSKJ²
obséden -dna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast: razglasiti obsedno stanje
// pren., ekspr. stanje velike napetosti, vznemirjenosti, ko običajni načini ravnanja ne zadostujejo, navadno zaradi kakega nepredvidenega dogodka ali priprave na pomemben dogodek: zaradi ledu in snega je na cestah vladalo obsedno stanje; nenaden dvig cene nafte je na borzi povzročil obsedno stanje; nepreverjena novica je spravila v obsedno stanje vso Evropo / zadnji dan pred žrebanjem je pri prodaji loterijskih listkov vladalo pravo obsedno stanje
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast: razglasiti obsedno stanje
// pren., ekspr. stanje velike napetosti, vznemirjenosti, ko običajni načini ravnanja ne zadostujejo, navadno zaradi kakega nepredvidenega dogodka ali priprave na pomemben dogodek: zaradi ledu in snega je na cestah vladalo obsedno stanje; nenaden dvig cene nafte je na borzi povzročil obsedno stanje; nepreverjena novica je spravila v obsedno stanje vso Evropo / zadnji dan pred žrebanjem je pri prodaji loterijskih listkov vladalo pravo obsedno stanje
SSKJ²
pomiválka -e [pomivau̯ka; prvi pomen tudi pomivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka
SSKJ²
pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ)
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: največje svetovne pozavarovalnice so povišale svoje premije; dokapitalizacija pozavarovalnic; lastnik, uprava pozavarovalnice
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: največje svetovne pozavarovalnice so povišale svoje premije; dokapitalizacija pozavarovalnic; lastnik, uprava pozavarovalnice
SSKJ²
údba in Údba -e ž (ȗ)
od 1946 do 1991 uprava državne varnosti, jugoslovanska tajna policija: sodeloval je z udbo; agenti, sodelavci udbe; šef udbe; ozna in udba / zloglasna udba; zločinsko delovanje udbe; dosjeji udbe; metode udbe / udba ga je zasliševala njeni agenti, sodelavci
od 1946 do 1991 uprava državne varnosti, jugoslovanska tajna policija: sodeloval je z udbo; agenti, sodelavci udbe; šef udbe; ozna in udba / zloglasna udba; zločinsko delovanje udbe; dosjeji udbe; metode udbe / udba ga je zasliševala njeni agenti, sodelavci
SSKJ²
únra in Unrra -e [únra] ž (ȗ)
od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo: ustanovitev unre; v prid. rabi: unra paket
od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo: ustanovitev unre; v prid. rabi: unra paket
SSKJ²
upráva -e ž (ȃ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava
// organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, javna, občinska uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci
// s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava
2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori
3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb
● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen
♦ vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve območni organi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija
1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava
// organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, javna, občinska uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci
// s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava
2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori
3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb
● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen
♦ vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve območni organi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost