konkrétum -a tudi -ta m, mn. konkréta s tudi konkréti m tudi konkrétumi m (ẹ̑)
knjiž. kar je, obstaja tako, da je zaznavno s čuti: blago je najenostavnejši ekonomski konkretum / to je utopija, ne pa predstavljanje konkretuma
Zadetki iskanja
SSKJ²
Terminološka
Koristnost interoperabilnih storitev
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin government service utility (GSU) ali interoperability service utility (ISU). Gre za del interneta prihodnosti, ki znotraj javnega sektorja omogoča, da javne organizacije, podjetja in neprofitne organizacije skupaj oblikujejo javne storitve v času njihovega izvajanja, da bi dobili koristne ponudbe preko kanalov, ki jih želijo v svojem trenutnem položaju. Ker javne storitve postajajo most med realnim in virtualnim življenjem, bodo vzniknili novi modeli, ki bodo vsebovali koncept koristnosti (ang. utility concept) , kar bo povečalo zadovoljstvo pri vseh deležnikih.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin government service utility (GSU) ali interoperability service utility (ISU). Gre za del interneta prihodnosti, ki znotraj javnega sektorja omogoča, da javne organizacije, podjetja in neprofitne organizacije skupaj oblikujejo javne storitve v času njihovega izvajanja, da bi dobili koristne ponudbe preko kanalov, ki jih želijo v svojem trenutnem položaju. Ker javne storitve postajajo most med realnim in virtualnim življenjem, bodo vzniknili novi modeli, ki bodo vsebovali koncept koristnosti (ang. utility concept) , kar bo povečalo zadovoljstvo pri vseh deležnikih.
SSKJ²
liberalízem -zma m (ī)
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
Celotno geslo
ePravopis
liberalizem
Predlog
liberalizma samostalnik moškega spolanazor, ki si prizadeva za gospodarsko svobodo
IZGOVOR: [liberalízəm], rodilnik [liberalízma]
Celotno geslo
eSSKJ
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja]
- 1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti
- 1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
Terminološka
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
SSKJ²
marksízem -zma m (ī)
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma
♦ šol., v socializmu samoupravljanje s temelji marksizma
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma
♦ šol., v socializmu samoupravljanje s temelji marksizma
Pravo
SSKJ²
MBA -- in -ja [embẹá in embeá] m (ȃ) krat.
1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: študirati menedžment na stopnjah od certifikata do MBA-ja
// šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA
2. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec: vsak četrti novi magister v ZDA je MBA; vodilni MBA; prvi del zloženk: MBA-jevec; MBA-program; MBA-študij; MBA-diploma
1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: študirati menedžment na stopnjah od certifikata do MBA-ja
// šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA
2. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec: vsak četrti novi magister v ZDA je MBA; vodilni MBA; prvi del zloženk: MBA-jevec; MBA-program; MBA-študij; MBA-diploma
SSKJ²
migránt -a m (ā á)
kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: ekonomski migrant; ilegalni migrant; integracija migrantov v kulturno in družbeno življenje / pravice delavcev migrantov
kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: ekonomski migrant; ilegalni migrant; integracija migrantov v kulturno in družbeno življenje / pravice delavcev migrantov
Celotno geslo
Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
SSKJ²
nacionalízem -zma m (ī)
1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma
// knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga
2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem
3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo
1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma
// knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga
2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem
3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo
Terminološka
Nadzorna ekonomija
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Terminološka
Nadzorovana raba protimikrobnih zdravil
V angleški strokovni literaturi se v zadnjih dveh desetletjih vse pogosteje uporablja tudi termin antimicrobial stewardship , ki je zamenjal prejšnji termin antibiotic policy. Antibiotiki so učinkovine, ki delujejo samo proti bakterijam, protimikrobne učinkovine pa so širši pojem in vključujejo tako učinkovine, ki delujejo na bakterije kot tudi učinkovine, ki delujejo na viruse, glive in parazite. Zaradi naraščajoče odpornosti predvsem bakterij in pomanjkanja novih učinkovin so države sprejele programe, kako izboljšati rabo protimikrobnih učinkovin (predvsem antibiotikov), da bi še lahko obdržali učinkovitost starih učinkovin, zato smo doslej uporabljali slovenski ustreznik nadzorovana raba antibiotikov. Prosimo za mnenje o ustreznosti termina.
V angleški strokovni literaturi se v zadnjih dveh desetletjih vse pogosteje uporablja tudi termin antimicrobial stewardship , ki je zamenjal prejšnji termin antibiotic policy. Antibiotiki so učinkovine, ki delujejo samo proti bakterijam, protimikrobne učinkovine pa so širši pojem in vključujejo tako učinkovine, ki delujejo na bakterije kot tudi učinkovine, ki delujejo na viruse, glive in parazite. Zaradi naraščajoče odpornosti predvsem bakterij in pomanjkanja novih učinkovin so države sprejele programe, kako izboljšati rabo protimikrobnih učinkovin (predvsem antibiotikov), da bi še lahko obdržali učinkovitost starih učinkovin, zato smo doslej uporabljali slovenski ustreznik nadzorovana raba antibiotikov. Prosimo za mnenje o ustreznosti termina.
Pravo
Terminološka
Naval na banke
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin bank run ? Gre za množični dvig bančnih vlog zaradi negotovih razmer na trgu, ki povzroči, da banka ostane (skoraj) brez gotovine. V slovenščini se v ekonomski literaturi uporablja naval na banke . Vsi drugi termini so opisni, metaforični izraz ( naval ) se lahko potencialno razume celo kot nekaj, kar je nastalo zaradi nečesa pozitivnega (npr. ugodnih obrestnih mer za posojila) in potem zaradi tega povzročilo »naval«, ki ima v sebi tudi pomensko sestavino nečesa slabega.
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin bank run ? Gre za množični dvig bančnih vlog zaradi negotovih razmer na trgu, ki povzroči, da banka ostane (skoraj) brez gotovine. V slovenščini se v ekonomski literaturi uporablja naval na banke . Vsi drugi termini so opisni, metaforični izraz ( naval ) se lahko potencialno razume celo kot nekaj, kar je nastalo zaradi nečesa pozitivnega (npr. ugodnih obrestnih mer za posojila) in potem zaradi tega povzročilo »naval«, ki ima v sebi tudi pomensko sestavino nečesa slabega.
SSKJ²
nèekonómski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost
// neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije
♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost
// neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije
♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
SSKJ²
néoimperialízem -zma m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: ameriški neoimperializem; krepitve neoimperializma
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: ameriški neoimperializem; krepitve neoimperializma
SSKJ²
néoliberalízem -zma m (ẹ̑-ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo: ekonomski neoliberalizem; kritik neoliberalizma; ključna strategija neoliberalizma predpostavlja svobodno tržišče in svobodno trgovino; uveljavitev neoliberalizma
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo: ekonomski neoliberalizem; kritik neoliberalizma; ključna strategija neoliberalizma predpostavlja svobodno tržišče in svobodno trgovino; uveljavitev neoliberalizma
Jezikovna
O besedi »Kakanija« in njenem pomenu
Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 151
Dostopnost