- član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
- 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
- 2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
- 2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo
eSSKJ
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
- 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
- 2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
- 2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
- kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
Celotno geslo
eSSKJ
mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja]
- 1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti
- 1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
analítik -a m (í)
kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik; medijski, politični analitik; vojaški analitik / kemik analitik
kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik; medijski, politični analitik; vojaški analitik / kemik analitik
SSKJ²
aspékt -a m (ẹ̑)
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
SSKJ²
avtomatízem -zma m (ī)
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
SSKJ²
besednják -a m (á)
1. nav. ed. besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami; bogat besednjak; neprimeren, oster besednjak / diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak; beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak
1. nav. ed. besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami; bogat besednjak; neprimeren, oster besednjak / diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak; beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak
SSKJ²
bojkót -a m (ọ̑)
zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sosednje države; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe
zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sosednje države; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe
SSKJ²
dejávnik -a m (ȃ)
kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki
kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki
SSKJ²
délavčev -a -o (ẹ́)
pridevnik od delavec: delavčev ekonomski in socialni položaj; delavčev zaslužek; delavčeva delovna storilnost
pridevnik od delavec: delavčev ekonomski in socialni položaj; delavčev zaslužek; delavčeva delovna storilnost
SSKJ²
determinízem -zma m (ī)
filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem
filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem
SSKJ²
diferencírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati1: diferencirati funkcijo
1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati1: diferencirati funkcijo
- diferencírati se
postajati v sebi različen: znanost dosega višjo stopnjo, ko se notranje diferencira; politično se diferencirati
- diferencíran -a -o:
takrat južnoslovanski jeziki še niso bili zelo diferencirani; moderna proizvodnja zahteva diferenciran strokovni kader; ti podatki so še premalo diferencirani
♦ biol. tkiva rastline niso diferencirana iz enotnega tkiva niso še nastala različna tkiva
SSKJ²
ekonómičen -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́)
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena
// ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen
♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem
1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena
// ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen
♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem
- ekonómično prisl.:
ekonomično izkoriščati zemljo
SSKJ²
ekonomízem -zma m (ī)
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma
♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma
♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev
SSKJ²
ekonómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
- ekonómsko prisl.:
ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje
SSKJ²
ekspanzíja -e ž (ȋ)
1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija
2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji
♦ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina
1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija
2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji
♦ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina
SSKJ²
emigránt -a m (ā á)
kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant
kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; begunec, izseljenec: emigranti so izdajali svoj časopis; amnestija za večino vojnih in povojnih emigrantov; ob revoluciji se je razkropilo po svetu veliko ruskih emigrantov / ekonomski emigrant; verski emigrant
SSKJ²
fakultéta -e ž (ẹ̑)
izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova, navadno kot enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti
// poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto
♦ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova, navadno kot enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti
// poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto
♦ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 151
Dostopnost