Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
Svetokriški
angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
Svetokriški
Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec
Svetokriški
Arfaksat m osebno lastno ime Arfaksad: tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika, enimu je bilu imẽ Zaroe, timu drugimu Arphaxat im. ed. (III, 527)
Svetokriški
bandižati -am dov. pregnati, izgnati: je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua bandishati nedol. ǀ Euripides je djal, de ſe nemore vekshi shtraifinga dati enimu zhloveku, kakar ga bandiſhat nedol. s' ſvoje deshele ǀ Ceſſar tiga Synu bandisha 3. ed. is celliga ſvojga Ceſſarſtua ǀ Rimlary ſo yh s' deshele bandishali del. mn. m ← ben. it. bandizar ‛izgnati’
Svetokriški
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
Svetokriški
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
Svetokriški
bogaboječe prisl. bogaboječe: della, inu bogaboyezhe shivij ǀ Sakaj brumnu, pravizhnu, inu bogabojezhe shivèti en nesrezheni trosht, inu mijr zhloveku perneſse ǀ je vuzhil ſvojga Synu bogaboyzhe shiveti ǀ brumnu, bogaboijeze shivimo ǀ aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku, Bogabojezh, brumnu, inu pametnu ǀ ty Duhouni, aku li bote pravizhnu, inu bogaboyezhiu shiveli ǀ brumnu, inu bogaboyezhu shivetè ǀ SHivite ò verne dushe brumnu, inu bogaboijezhu ǀ pravizhnu, inu bogoboyeziu shiveti
Svetokriški
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
Svetokriški
bolnik -a m bolnik: Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.
Svetokriški
bolzam -a m balzam: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu bolsamu daj. ed. (III, 330 s.) ǀ Kadar je M. D. perglihal Bolſomu daj. ed., inu slatki skory (IV, 298) ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom tož. ed. (II, 92) ← srvnem. balsame ← lat. balsamum ← gr. βάλσαμον ← hebr. bāšām; → pižem, → polzam
Svetokriški
brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
Svetokriški
cesar -ja m cesar: Ceſſar im. ed. Diocletianus groſovitnu je njega martral ǀ sapovej Ceſsar im. ed. prozh ta kamen usdignit ǀ Ceſar im. ed. Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ Ceſſar im. ed. Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Cæſar im. ed. skuſi Vojsko je premagal te ſaurashnike ǀ Berem od Ceſſarja rod. ed. Fridriha ǀ Dionyſius Caſſius od Ceſſaria rod. ed. Adriana je djal ǀ Kakor ſe bere od Ceſarja rod. ed. Nerona ǀ od Ceſaria rod. ed. Auguſta ſe bere ǀ kar od Ceſsaria rod. ed. Nerona piſsanu najdem ǀ ob zhaſsu Ceſsarja rod. ed. Caligula ǀ pisheio od Ceſara rod. ed. Claudia ǀ povablejne Ceſſarju daj. ed. je bilu dopadezhe ǀ En jelen je bil Ceſſarju daj. ed. Clodoveuſu pod pokaſal ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu daj. ed. slagala ǀ bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju daj. ed. pelati ǀ zhe on je prepovedal shtiuro, inu daz Ceſsariu daj. ed. plazhouati ǀ Plinius nasaj Ceſarju daj. ed. pishe ǀ veliku lejt vernu je Ceſariu daj. ed. shlushil ǀ sveſaniga ſo bily k'Ceſariu daj. ed. perpelali ǀ lubesan je bila taku Ceſſaru daj. ed. dopola ǀ Iudouski krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja tož. ed. obyskati ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja tož. ed. isvolit ǀ En Jelen je noſſil Ceſſaria tož. ed. Eliogabola ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja tož. ed. proſsit ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria tož. ed. oſlepiti ǀ leti modri sashpotujeio Domitiana Ceſsaria tož. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja tož. ed. Aureliana ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju mest. ed. Ottonu III. ǀ nezh nespodobnishiga ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju mest. ed., kakor kader je terd ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam or. ed. ǀ Herpilio pred Ceſſarjam or. ed. Conſtantinam obtosheni ǀ pred Ceſarjam or. ed. Henrikuſam tem III ǀ je beshala pred Ceſarjem or. ed. Diocletianam ǀ pred Ceſarjom or. ed. Klezhi ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom or. ed. ǀ pred Conſtantinam Ceſsariam or. ed. ǀ s' Ceſſariam or. ed. govorit ǀ s' Ceſsarjam or. ed. Diocletianam ǀ s' Zeſſariam or. ed. ſmej govorit ǀ Firshti, inu Ceſſary im. mn. ſo bily njemu pokorni ǀ vy krajly, inu Ceſary im. mn. ǀ krajlij Ceſarij im. mn., inu Papeshij na varh suoje glave noſsio ǀ s'en exempel Ceſſarij im. mn. imaio Ceſsarja tož. ed. S. Henrica ǀ Viſoku je bil polsdignen na ſtol teh Ceſſariu rod. mn. ǀ je bil duor teh Ceſſariou rod. mn. sapuſtil ǀ ſmert teh Ceſſarjou rod. mn. ǀ krone vſyh krailou, inu Ceſsarjou rod. mn. ǀ kateri Ceſſarjom daj. mn. krono is glaue oduſame ǀ po Rimi ſo te Ceſarje tož. mn. pelali ǀ Ceſſar im. ed. zhes vſe Ceſſarie tož. mn. Chriſtus Jesus ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary or. mn. Theodoſius < slovan. *cěsar'ь̏ ← lat. Caesar; → car
Svetokriški
cetronski -a prid. cedrov: Perglihaio Mario Divizo … Enimu zetronskimu daj. ed. m drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus (III, 331) ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zetronskimu daj. ed. m drevu (III, 332), ni ojliki → cedrov, → cetronov
Svetokriški
če vez. če: zhe ta perſhona je ardezha, ardezh v'shpegli ſe vidi, zhe je selena selena ſe vidi, zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja, aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ zhe li en ſam greh zhes taiſto bote dopernesli, do vekoma bres vſe miloſti Boshje bote fardamani ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani, niemu dopasti nemore ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti, inu zke ſe nepobulsha ga puſtiti, de ſe fardama ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki ogin
Svetokriški
čebelski -a prid. čebelji: en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu daj. ed. m pannu (III, 169) ǀ prezej gre en zhebelski tož. ed. m pann yskati (I/1, 200)
Svetokriški
čednost -i ž čednost, vrlina: molzhati je ena lepa zhednost im. ed. ǀ Od zhednoſti rod. ed. S. Aleſſa Pomozhnika naſhiga ǀ Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti daj. ed. ǀ pomagajnam doſezhi to ſveto zhednoſt tož. ed. ǀ S: Bernardus to S: zhednost tož. ed. je perglihal enimu ſtudenizu ǀ starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti mest. ed. ijh srediti ǀ Imate vasho dusho s'zhednoſtio or. ed. zerat ǀ ſo bile sapiſsane, inu smalane te S. S. Zhednoſti im. mn. Boshye ǀ sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti rod. mn. ǀ lepi pungrad zerna s'roshamij Vſijh s. zhednostou rod. mn. ǀ Vſe gnade, vſi shegni, vſe zhednosti tož. mn., inu dobra della v'strahu Boshijm ſim neshal ǀ de bi vſyh zhednoſteh mest. mn. popolnoma napolnen bil ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti or. mn. G. Bogu dopadezhmi zerala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti or. mn. oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti ǀ eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti or. mn. nepolaneno
Svetokriški
četrti -a štev. četrti: ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak … ta tryeti Iacob … ta zheterti im. ed. m Mojſeſ ǀ leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America, inu ta zheterti im. ed. m je Europa ǀ kaj more leta zheterta im. ed. ž pregreha biti ǀ Ta zheterta im. ed. ž je bila ena Florentinerza ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu, inu zheteru im. ed. s en Poſtojni ǀ ta zhetarti tož. ed. m dan enu veliku dellu G. Bug k' nuzu temu zhloveku je bil ſturil ǀ Vſame ta zeterti tož. ed. m koſſ ǀ NA ZHETERTO tož. ed. ž NEDELO V'POSTV ǀ to zheterto tož. ed. ž pak pregreho mu nebom odpuſtil ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti mest. ed. ž zukrene zheshne ǀ kakor zheterte im. mn. ž Mojseſsove Buqve pravio ǀ Letu govorj v' tretjeh Moſſevih Bukuah: V' zhetarteh mest. mn. pak vſe drugazhi G. Bug govorj
Svetokriški
čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu
Svetokriški
človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
Število zadetkov: 274