Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
bolzam -a m balzam: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu bolsamu daj. ed. (III, 330 s.) ǀ Kadar je M. D. perglihal Bolſomu daj. ed., inu slatki skory (IV, 298) ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom tož. ed. (II, 92) ← srvnem. balsame ← lat. balsamum ← gr. βάλσαμον ← hebr. bāšām; → pižem, → polzam
Celotno geslo eSSKJ16
bosti bodem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Celotno geslo eSSKJ16
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo eSSKJ16
braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Svetokriški
brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
Celotno geslo eSSKJ16
brat -a samostalnik moškega spola
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat
FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
TERMINOLOGIJA: materin brat, očin brat, po poli brat
Vorenc
bridko prisl., F6, acutè, bridku, modru, tenku; angustiari, enimu britku biti, ſtokati; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; peracutè, cilú britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu; stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali britku ṡkupai ſtiṡka; tribulari, enimu britku biti
Vorenc
bridkost ž, F12, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; asperitas, bridkúſt, kiſſilost; bosra, v'nuji, inu britkuſti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali v'nuji biti; paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela, bri[t]kúſt; torsio, -onis, martranîe, britkúſt; tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ẛadéti
Celotno geslo eSSKJ16
briti brijem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj rezati dlake tik ob koži; SODOBNA USTREZNICA: briti
2. kdo; kaj krajšati, odstranjevati lase, dlako; SODOBNA USTREZNICA: striči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brončen -a -o pridevnik
1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast
1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast
FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih
Vorenc
bukven prid., librarius, -a, -um, kar enimu buquinimi piſſarju, ali ſtiṡkavzu ſliſhi
Vorenc
butora2 ž, F5, imponere onus in aliquem, enimu eno butoro, ali teṡhavo naloṡhiti; onus, butora, tovor, teṡhava; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; sarcina, -ae, tovor, ali butora, en punkil, ali zula teh popotnih
Celotno geslo eSSKJ16
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj
Celotno geslo eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer
Vorenc
celo prisl., F349, approbus, cilú dober; aqua eximia, ena cilú dobra voda; caro mustea, cilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mè, cilú hitru; disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti; dulciculus, cilú oſlaſſen; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; emirari, ſe cilú ṡazhuditi; humillimus, cilú pohlevèn; infensus, -a, -um, na eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; intimus, tá cilú nar noterſhnî; juvencula, junizhizha, cilú mlada; largiter, cilú obilnu; libenter, cilú rad; merè, zhiſtu, cilú; neutiquam, cilú kratku nikár; ocyſsimè, cilú hitru; omninò, cilú, timu je takú; per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustè, cilú na voṡku; plané, cilú, ravnu takú; scientiſsimus, kateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen
Celotno geslo eSSKJ16
cent -a samostalnik moškega spola
1. v antiki utežna mera, približno 30 kg; SODOBNA USTREZNICA: talent
1.1 utežna mera s sto enotami (navadno kilogrami); SODOBNA USTREZNICA: cent, stot
2. denarna enota v vrednosti take količine dragocene kovine; SODOBNA USTREZNICA: talent
FREKVENCA: 141 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cenzura -e samostalnik ženskega spola
poboljševalna kazen v Katoliški cerkvi v obliki izobčenja, interdikta ali suspenza; SODOBNA USTREZNICA: cenzura
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih
Vorenc
ceringa ž, F4, demensum, kar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo; viaticum, -ci, na poot zeringa; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa; victus penuria, pomankanîe zeringe; prim. cerunga 
Število zadetkov: 576