Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
étičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično
♦ 
jezikosl. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila
    étično prisl.:
    etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj
SSKJ²
étik -a m (ẹ́)
1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog
2. kdor priznava etična načela in se jih drži:
SSKJ²
krščánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi
● 
ekspr. krščanske cene zmerne, primerne
♦ 
polit. krščanska demokracija nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki; krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; rel. krščanska vera vera, ki priznava Kristusa za boga
SSKJ²
obléka -e ž (ẹ̑)
1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška, vesoljska obleka; obleka za doma; obleke po meri narejene za določeno osebo
2. oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa
a) moškega: pomeril je več oblek, preden je eno kupil / moška obleka
b) ženske: šivilja ji dela, šiva novo obleko; obleka in kostim / dolga večerna obleka ki sega (skoraj) do tal; plesna obleka; srajčna obleka / ženska obleka
3. ed. oblačila, ki se nosijo navadno nad spodnjim perilom: tu prodajajo obleko, tam pa spodnje perilo / omara za obleko
4. ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz: časopis je dobil novo obleko; odeti etiko v religiozno obleko
● 
ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; ekspr. kos ima lepo črno obleko perje; ekspr. po dveh letih je spet oblekel civilno obleko postal civilist; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. skočiti v obleko hitro se obleči; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola; knjiž. slovenski duh v latinski obleki izražen v latinskem jeziku; obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis
SSKJ²
socialízem -zma m (ī)
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu; čas, obdobje socializma; dediščina, ostanki socializma; konec, padec, propad, zlom socializma; prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem; socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem; ideje socializma; pristaši, nasprotniki socializma; razširjanje socializma
♦ 
polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
SSKJ²
sociálnoétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na etiko ali etos v povezavi s čim socialnim: socialnoetično vrednotenje / zanimati se za socialnoetična vprašanja

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
etičnomedicinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
etičnomedicinska etičnomedicinsko pridevnik
nanašajoč se na etiko v medicini
IZGOVOR: [étičnomedicínski]
Celotno geslo ePravopis
medicinskoetični
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
medicinskoetična medicinskoetično pridevnik
nanašajoč se na medicinsko etiko
IZGOVOR: [medicínskoétični]

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
konflíkt-asamostalnik moškega spola
  1. nasprotje, nesoglasje
    • konflikt česa
    • , konflikt med čim
    • , konflikt s čim/kom
    • , konflikt v/na čem, kje, kdaj
  2. spor
    • konflikt česa/koga
    • , konflikt med kom/čim
    • , konflikt s kom
    • , konflikt v/na čem, kje, kdaj
Celotno geslo Vezljivostni NG
úm-asamostalnik moškega spola
  1. sposobnost mišljenja, spoznavanja
    • um koga/česa
    • , um za kaj
    • , um kot kaj
  2. sposoben razmišljujoč človek
    • um česa
    • , um za kaj
    • , um kot kdo

Slovar slovenskih frazemov

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kakšna je razlika med »etiški« in »etičen«?

Kakšna je razlika med etičen in etiški? V katerih primerih uporabljamo prvi in v katerih drugi izraz?

Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »sodni svet«

Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.

Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?

Jezikovna
Razlika med samostalnikoma »etiketa« in »etika«

Imam malo »nenavadno« vprašanje: poznamo npr. dvorno etiketo, prav tako etiketo na golfskih igriščih, zasledimo pa lahko etiko v cestnem prometu. Predvidevam, da gre torej za etično ravnanje v prometu, medtem ko prejšnja dva primera obsegata »pravila o vedenju«. Hvala za vaše pojasnilo.

Število zadetkov: 16