agrésor -ja m (ẹ̑)
kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega; fašistični agresor; boj proti agresorjem
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
črnosrájčnik -a m (ȃ)
slabš. italijanski fašistični vojak: črnosrajčniki so strahovali slovenske vasi; bataljoni črnosrajčnikov
slabš. italijanski fašistični vojak: črnosrajčniki so strahovali slovenske vasi; bataljoni črnosrajčnikov
SSKJ²
črnúh -a m (ū) slabš.
1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
SSKJ²
eksponènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja
2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent
1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja
2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent
SSKJ²
fašístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na fašiste ali fašizem: fašistična agresija; žrtve fašističnega nasilja / fašistični režim; fašistična stranka; fašistično gibanje / boj proti fašističnim okupatorjem / fašistični pozdrav pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego / slabš. fašistične bande
nanašajoč se na fašiste ali fašizem: fašistična agresija; žrtve fašističnega nasilja / fašistični režim; fašistična stranka; fašistično gibanje / boj proti fašističnim okupatorjem / fašistični pozdrav pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego / slabš. fašistične bande
SSKJ²
federál -a m (ȃ)
v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici
v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici
SSKJ²
hierárh -a m (ȃ)
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
SSKJ²
hún -a m (ȗ)
ekspr. surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča
ekspr. surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča
SSKJ²
imperátor -ja m (ȃ)
nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator
// zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej:
nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator
// zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej:
SSKJ²
izziváč -a m (á)
nav. ekspr. kdor izziva: ta človek je nevaren izzivač; fantje so pretepli izzivače / fašistični izzivači
nav. ekspr. kdor izziva: ta človek je nevaren izzivač; fantje so pretepli izzivače / fašistični izzivači
SSKJ²
korporativízem -zma m (ī)
v nekaterih državah ureditev, osnovana na korporativnem sistemu: demokratični, monopolni korporativizem; fašistični, predvojni korporativizem; značilnosti korporativizma / državni, globalni korporativizem
v nekaterih državah ureditev, osnovana na korporativnem sistemu: demokratični, monopolni korporativizem; fašistični, predvojni korporativizem; značilnosti korporativizma / državni, globalni korporativizem
SSKJ²
líktorski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
SSKJ²
morílec -lca [moriu̯ca] m (ȋ)
1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / serijski morilec kdor ubije več ljudi v razmeroma kratkem obdobju, navadno na enak način / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi / ekspr. fašistični morilci
♦ pravn. množični morilec ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka
2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti
1. kdor umori človeka: priznal je, da je morilec; postal je morilec; odkriti, ujeti morilca / serijski morilec kdor ubije več ljudi v razmeroma kratkem obdobju, navadno na enak način / publ. množični morilec kdor ubije ali da ubiti veliko ljudi / ekspr. fašistični morilci
♦ pravn. množični morilec ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka
2. slabš. kdor s svojim govorjenjem, zahtevami povzroča občutek neugodja, nejevolje: tega morilca se ne morem otresti
SSKJ²
napadálec -lca [napadau̯ca tudi napadalca] m (ȃ)
1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci
2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer
3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci
2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer
3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo
SSKJ²
oblastník -a m (í)
nav. ekspr. kdor ima, izvaja oblast v določeni družbi: ob kapitulaciji so oblastniki pobegnili v tujino; civilni, vojaški oblastniki; fašistični oblastniki; age, begi in drugi turški oblastniki / proslave so se udeležili najvišji oblastniki predstavniki oblasti
// star. predstojnik, voditelj: cerkveni, šolski oblastniki
nav. ekspr. kdor ima, izvaja oblast v določeni družbi: ob kapitulaciji so oblastniki pobegnili v tujino; civilni, vojaški oblastniki; fašistični oblastniki; age, begi in drugi turški oblastniki / proslave so se udeležili najvišji oblastniki predstavniki oblasti
// star. predstojnik, voditelj: cerkveni, šolski oblastniki
SSKJ²
okupácija -e ž (á)
1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
♦ pravn. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji
2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije
● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje
♦ pravn. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo
SSKJ²
okupátor -ja m (ȃ)
kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki
kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki
SSKJ²
osvajálec -lca [osvajau̯ca tudi osvajalca] m (ȃ)
1. kdor z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajalci so si razdelili slovensko ozemlje; fašistični osvajalci; boj proti osvajalcu
2. publ. kdor kaj dobiva, dosega: osvajalec kolajn
3. ekspr. kdor pride v težko dostopen kraj, zlasti prvi: pogumni osvajalci gorskih vrhov
4. ekspr. kdor si zna pridobiti (ljubezensko) naklonjenost drugih oseb, zlasti nasprotnega spola: sloveti kot osvajalec; osvajalec ženskih src
1. kdor z bojem spravi tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajalci so si razdelili slovensko ozemlje; fašistični osvajalci; boj proti osvajalcu
2. publ. kdor kaj dobiva, dosega: osvajalec kolajn
3. ekspr. kdor pride v težko dostopen kraj, zlasti prvi: pogumni osvajalci gorskih vrhov
4. ekspr. kdor si zna pridobiti (ljubezensko) naklonjenost drugih oseb, zlasti nasprotnega spola: sloveti kot osvajalec; osvajalec ženskih src
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost