Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dramatizíranje dramatizíranja samostalnik srednjega spola [dramatizíranje]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatizacija
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatizacija
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
    1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
      1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
    3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz drama + érgon ‛delo’
dramatúrško prislov [dramatúrško]
    glede na dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: dramaturški
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski]
    3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: drama
drámsko prislov [drámsko]
    glede na dramo
ETIMOLOGIJA: dramski
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: duhovit
elégični elégična elégično pridevnik [elégični]
    2. v obliki elegičen ki vzbuja, povzroča otožnost, žalost
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. elegisch iz elegija
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica]
    1. pesem, ki obsega eno vrstico
    2. ekspresivno kratka, navadno duhovita misel
ETIMOLOGIJA: enovrstični
ép épa samostalnik moškega spola [ép]
    1. dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: privzdignjeno epos
    2. filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    3. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
    4. ekspresivno dolga pripoved, ki je zaradi obravnavanja številnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasna, nezanimiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯ek- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
épika épike samostalnik ženskega spola [épika]
    1. literarno ustvarjanje, ki se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja, ali literarna dela kot rezultat tega ustvarjanja
    2. celota epov kake skupnosti, jezika, avtorja
    3. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epopeja, ekspresivno epos
    4. ekspresivno dalj časa trajajoče dogajanje, ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti, ali pripoved o takem dogajanju; SINONIMI: ekspresivno ep, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epik iz ep
épos éposa samostalnik moškega spola [épos]
    1. privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep
    2. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epopeja
ETIMOLOGIJA: ep
épski épska épsko pridevnik [épski]
    3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
    4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
    5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
    6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ep
fársičen fársična fársično pridevnik [fársičən]
    2. slabšalno ki je absurden, nesmiseln
ETIMOLOGIJA: farsa
fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija]
    kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
STALNE ZVEZE: pravna fikcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
fílmar fílmarja samostalnik moškega spola [fílmar]
    manj formalno kdor se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: film
formatírati formatíram nedovršni in dovršni glagol [formatírati]
    1. iz računalništva in informatike spremeniti, ponastaviti datotečni sistem nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. format, glej format
fósfor fósforja tudi fósfora samostalnik moškega spola [fósfor]
    rumenkasto bel strupen ali rdeč nestrupen element, kemijski element; simbol: P
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Phosphor iz nlat. phosphorus, to prevzeto iz gr. phōsphóros ‛ki nosi luč’, iz phõs ‛luč’ + phorós ‛nesoč’, poimenovan po lastnosti, da je dobro gorljiv - več ...
gêj gêja; tudi gay samostalnik moškega spola [gêj]
    1. moški, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
ETIMOLOGIJA: gay
gêjevski gêjevska gêjevsko pridevnik [gêjeu̯ski]
    1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. moškega spola
ETIMOLOGIJA: gej
Število zadetkov: 1215