Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda]
    1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje
      1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
    2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
    3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled
ETIMOLOGIJA: pred + ogled
preizpraševáti preizprašújem nedovršni glagol [preispraševáti]
    ponovno analizirati, presojati, ocenjevati kaj, zlasti poglobljeno, z upoštevanjem različnih, tudi novih, še neuveljavljenih vidikov
ETIMOLOGIJA: izpraševati
reciklírati reciklíram nedovršni in dovršni glagol [reciklírati]
    1. ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari
    2. ekspresivno ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. rezyklieren) iz angl. recycle iz lat. re.. ‛ponovno, spet, nazaj, proti’ + cycle ‛krožiti’
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]
    1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
      1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
    2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem
sadístično prislov [sadístično]
    1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: sadističen
sarkástičen sarkástična sarkástično pridevnik [sarkástičən]
    1. ki ima kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sarkastisch iz gr. sarkastikós ‛posmehljiv, porogljiv’, glej sarkazem
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, kritizira na oster, posmehljiv način
    2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz satira
šansonjêrka šansonjêrke samostalnik ženskega spola [šansonjêrka]
    ženska, ki izvaja šansone
ETIMOLOGIJA: šansonjer
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir
ETIMOLOGIJA: vampir
verížnik verížnika samostalnik moškega spola [verížnik]
    1. iz tehnike in tehnologije priprava v obliki nazobčanega kolesa, na katero se namesti veriga, zlasti na kolesu, motorju, za prenašanje vrtenja
    2. manj formalno kdor nezakonito prekupčuje, zlasti z različnimi valutami
ETIMOLOGIJA: verižen
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]
    1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
      1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
žábarski žábarska žábarsko pridevnik [žábarski]
    1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi z Ljubljančani ali Ljubljano z okolico
      1.1. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s športnim klubom, ekipo iz Ljubljane z okolico ali njunimi navijači
    2. neformalno, navadno slabšalno ki je v zvezi s Francozi ali Francijo
ETIMOLOGIJA: žabar

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
agítka -e ž (ȋ)
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
SSKJ²
ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
SSKJ²
amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ 
agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SSKJ²
angažíranost -i ž (ȋ)
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
SSKJ²
angléški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ 
adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
    angléško prisl.:
    govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
SSKJ²
animácija -e ž (á)
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
Število zadetkov: 1215