Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
    1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
      2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]
    1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
    2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
Celotno geslo eSSKJ
dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični]
    2. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv
    3. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden
STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz ↑drama
Celotno geslo eSSKJ
drsálec drsálca samostalnik moškega spola [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáu̯ca]
    1. športnik, ki se ukvarja z drsanjem
      1.1. kdor drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
STALNE ZVEZE: vodni drsalec
ETIMOLOGIJA: ↑drsati
Celotno geslo eSSKJ
épski épska épsko pridevnik [épski]
    3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
    4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
    5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
    6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ↑ep
Celotno geslo eSSKJ
imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz ↑imenovati - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mnogobôjec mnogobôjca samostalnik moškega spola [mnọgobôjəc]
    športnik, ki se ukvarja z mnogobojem
ETIMOLOGIJA: ↑mnogoboj
Celotno geslo eSSKJ
nèenakovréden nèenakovrédna nèenakovrédno pridevnik [nèenakowrédən]
    1. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakopraven
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakovreden
Celotno geslo eSSKJ
róler rólerja samostalnik moškega spola [róler]
    1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka
    2. kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom
    3. valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic
    4. iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj
STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’
Celotno geslo eSSKJ
rólka rólke samostalnik ženskega spola [rólka]
    1. podolgovata deska za vožnjo stoje s po dvema koleščkoma spredaj in zadaj, navadno na nožni pogon
      1.1. v množini taka deska z enim koleščkom spredaj, drugim zadaj, na katero se pritrdi obuvalo; SINONIMI: tekaška rolka
STALNE ZVEZE: tekaška rolka
ETIMOLOGIJA: ↑rolati
Celotno geslo eSSKJ
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
delfiníst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s prsnim plavanjem, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: novi državni rekord mu je zadostoval za veliki finale delfinistov na evropskem prvenstvu; hrbtaš in delfinist
SSKJ²
doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
    doséžen -a -o:
    cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha
SSKJ²
finále -a m (ȃ)
1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu
2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec1: finale drame, romana
3. glasb. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu
SSKJ²
finálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor
// ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo
2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti
♦ jezikosl. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik
SSKJ²
goncourt -a [gonkúr -ja] m (ȗ)
nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti, podeliti goncourta; s svojim delom se je uvrstila v finale za goncourta; prevod z goncourtom nagrajenega romana
SSKJ²
izzvenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. prenehati zveneti: gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav
2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim: romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon
● publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha
SSKJ²
končníca -e ž (í)
1. zaključna faza športne igre: priigrati si odločilno prednost v končnici; tekma z dramatično končnico
// zaključni del športnega tekmovanja, navadno z izločilnimi tekmami: iz rednega dela tekmovanja napredovati v končnico; uvrstiti se v finale končnice košarkarskega prvenstva; tekma drugega kroga končnice državnega prvenstva
// šah. zadnja faza igre, ko sta na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še po ena ali dve figuri: poučna, zanimiva končnica / trdnjavska končnica v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave / v končnici je igral slabo in izgubil
2. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: slikati panjske končnice / originalne, ponarejene panjske končnice; ima bogato zbirko panjskih končnic
3. čelna deska postelje: zadel se je ob končnico; izrezljana končnica zibelke / prednja, zadnja končnica / posteljna končnica
4. končni, zadnji del besede ali večmestne številke: na spomeniku je od napisa ostala le še končnica imena; izžrebane so bile številke s končnico pet
♦ jezikosl. končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede; del besede, ki izraža sklon, število, spol ali glagolsko osebo; rač. pripona
SSKJ²
kvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti
// publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati
♦ jezikosl. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator
    kvalificírati se šport.
    z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale
    kvalificíran -a -o:
    bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba
    ♦     soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov
Število zadetkov: 92