Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Zadetki iskanja
Terminološka
Celotno geslo
ePravopis
Asad
Predlog
Asada in al Asad al Asada samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
sirski politik
IZGOVOR: [asát], rodilnik [asáda] in [al asát], rodilnik [al asáda]
BESEDOTVORJE: Asadov in al Asadov
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
dauphin tudi dofên -a [dofên] m (ȇ)
v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom
v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom
Celotno geslo
ePravopis
Filip II. Avgust
Predlog
Filipa II. Avgusta tudi Filip Drugi Avgust Filipa Drugega Avgusta samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski kralj
IZGOVOR: [fílip drúgi au̯gúst], rodilnik [fílipa drúgega au̯gústa]
PRIMERJAJ: Filip II. Francoski
Celotno geslo
ePravopis
Filip II. Francoski
Predlog
Filipa II. Francoskega tudi Filip Drugi Francoski Filipa Drugega Francoskega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski kralj
IZGOVOR: [fílip drúgi francóski], rodilnik [fílipa drúgega francóskega]
PRIMERJAJ: Filip II. Avgust
Celotno geslo
ePravopis
Franc I. Francoski
Predlog
Franca I. Francoskega tudi Franc Prvi Francoski Franca Prvega Francoskega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski kralj
IZGOVOR: [fránc pə̀rvi francóski], rodilnik [fránca pə̀rvega francóskega]
Celotno geslo
ePravopis
Gobineau
Predlog
Gobineauja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [gobinó], rodilnik [gobinója]
BESEDOTVORJE: Gobineaujev
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
máfija -e ž
Celotno geslo
Frazemi
máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu
SSKJ²
naglàs1 -ása m (ȁ á)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti sosednjim zlogom: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudarek
♦ jezikosl. dinamični ali ekspiratorni naglas izstopanje glasu po jakosti nasproti soseščini; tonemski naglas izstopanje glasu po pomenskorazločevalni višini, poteku tona nasproti soseščini
// grafično znamenje za označevanje tega: napisati, postaviti naglas; naglas v obliki poševne črtice
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govoriti z dolenjskim naglasom; angleščina s francoskim, tujim naglasom
// s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža vsebino, kot jo določa prilastek: vprašati z ironičnim, trdim naglasom
3. knjiž., s prilastkom kar sploh izstopa iz okolja: slike z ekspresionističnim naglasom; proza brez individualnega naglasa
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti sosednjim zlogom: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudarek
♦ jezikosl. dinamični ali ekspiratorni naglas izstopanje glasu po jakosti nasproti soseščini; tonemski naglas izstopanje glasu po pomenskorazločevalni višini, poteku tona nasproti soseščini
// grafično znamenje za označevanje tega: napisati, postaviti naglas; naglas v obliki poševne črtice
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govoriti z dolenjskim naglasom; angleščina s francoskim, tujim naglasom
// s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža vsebino, kot jo določa prilastek: vprašati z ironičnim, trdim naglasom
3. knjiž., s prilastkom kar sploh izstopa iz okolja: slike z ekspresionističnim naglasom; proza brez individualnega naglasa
SSKJ²
ponášati se -am se nedov. (ȃ)
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpijadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša
2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami
3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati
4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpijadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša
2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami
3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati
4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo
- ponášati nar. gorenjsko
pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago
Celotno geslo
ePravopis
Prusija
Predlog
Prusije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nemška politična tvorba
IZGOVOR: [prúsija], rodilnik [prúsije]
BESEDOTVORJE: Prus, Prusinja, Prusov, Prusinjin, pruski
PRIMERJAJ: Vzhodna Prusija
SSKJ²
sicilijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi
♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282
nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi
♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282
Jezikovna
Sklanjanje tujih zemljepisnih imen: »Southend-on-Sea«
Kako se pravilno sklanja ime angleškega kraja Southend-on-Sea?
SSKJ²
skrbníštvo -a s (ȋ)
1. dejavnost skrbnikov: razrešiti koga skrbništva; sprejela je skrbništvo nad sosedovimi otroki; z zakonom urejeno skrbništvo; skrbništvo in rejništvo / priti pod skrbništvo; biti pod skrbništvom
● ekspr. hotel se je otresti njenega večnega skrbništva nadzorstva
2. polit. upravljanje skrbniškega ozemlja: prevzeti skrbništvo / to ozemlje je bilo dolgo pod francoskim skrbništvom
1. dejavnost skrbnikov: razrešiti koga skrbništva; sprejela je skrbništvo nad sosedovimi otroki; z zakonom urejeno skrbništvo; skrbništvo in rejništvo / priti pod skrbništvo; biti pod skrbništvom
● ekspr. hotel se je otresti njenega večnega skrbništva nadzorstva
2. polit. upravljanje skrbniškega ozemlja: prevzeti skrbništvo / to ozemlje je bilo dolgo pod francoskim skrbništvom
Celotno geslo
eSSKJ
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
- 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
Celotno geslo
Frazemi
štíri Frazemi s sestavino štíri:
bíti med svôjimi štírimi sténami, braníti se z vsèmi štírimi, délati za štíri, dogôvor na štíri očí, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, na štíri očí, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, na vsè štíri vetrôve, otépati se z vsèmi štírimi, pogôvor na štíri očí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, sréčanje na štíri očí, upírati se z vsèmi štírimi, upréti se z vsèmi štírimi, z vsèmi štírimi, za štíri
bíti med svôjimi štírimi sténami, braníti se z vsèmi štírimi, délati za štíri, dogôvor na štíri očí, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, na štíri očí, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, na vsè štíri vetrôve, otépati se z vsèmi štírimi, pogôvor na štíri očí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, sréčanje na štíri očí, upírati se z vsèmi štírimi, upréti se z vsèmi štírimi, z vsèmi štírimi, za štíri
Celotno geslo
Frazemi
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru, bíti na stránskem tíru, bíti odrínjen na stránski tír, dáti kóga/kàj na stránski tír, obtičáti na slépem tíru, odríniti kóga/kàj na stránski tír, ostáti na slépem tíru, postáviti kóga/kàj na stránski tír, postávljati kóga/kàj na stránski tír, potísniti kóga/kàj na stránski tír, správiti kóga s tíra, správljati kóga s tíra, zaíti na slépi tír, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru
bíti na slépem tíru, bíti na stránskem tíru, bíti odrínjen na stránski tír, dáti kóga/kàj na stránski tír, obtičáti na slépem tíru, odríniti kóga/kàj na stránski tír, ostáti na slépem tíru, postáviti kóga/kàj na stránski tír, postávljati kóga/kàj na stránski tír, potísniti kóga/kàj na stránski tír, správiti kóga s tíra, správljati kóga s tíra, zaíti na slépi tír, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost