Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo
    aretíran -a -o:
    biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
SSKJ²
aristokrátičnost -i ž (á)
aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti
SSKJ²
arkebúza -e ž (ȗ)
nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze
SSKJ²
artefákt -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti, kremena
SSKJ²
artêrioskleróza -e ž (ē-ọ̑)
poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza
SSKJ²
avantgárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi
SSKJ²
avdiénca -e ž (ẹ̑)
uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci
SSKJ²
avizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno
♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti
    avizíran -a -o:
    potniki so bili o nevarnosti avizirani
SSKJ²
avreóla in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑)
svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola nedotakljivosti; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov
SSKJ²
avstrijakánt in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á)
slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
SSKJ²
avtokrát -a m (ȃ)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata
SSKJ²
avtomobílček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
SSKJ²
avtoritéta -e ž (ẹ̑)
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta sodstva, institucij
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
SSKJ²
azíl -a m (ȋ)
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
    ♦     glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
    ♦     glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
babjevérec -rca m (ẹ̑)
ekspr. praznoverec, vraževerec: imeli so ga za babjeverca; ne bodi tak babjeverec
SSKJ²
babjevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. praznoveren, vraževeren: nisem babjeveren, pa se vendar bojim / polotil se ga je babjeveren strah neutemeljen
SSKJ²
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
SSKJ²
baciláren -rna -o prid. (ȃ)
med. ki ga povzročijo bacili: bacilarna bolezen
SSKJ²
bacníti in bácniti -em dov. (ī á ā)
zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole
Število zadetkov: 7219