Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
anati se nedov., F4, devitare, ſe anati, ſe ognivati; evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati; vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali ſe ga anati; vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
Vorenc
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
Vorenc
biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
Vorenc
bogati nedov., F4, consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga buga; obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti; parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati; prim. bogajoč
Vorenc
brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop. [Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]
Vorenc
Vorenc
cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
Vorenc
cirati nedov., F9, adornare, lipú zirati, ali pozirati; bostrychus, kateri po ṡhensku laſie zira; condecorare, lipú zirati, ſnaṡhiti; decorare, lipú zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati; excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti, zirati; ornandus, -a, -um, kar ſe ima zirati, ali lipú narejati; ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati; phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga zira; topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú zirati
Vorenc
crkniti dov., F4, crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; foris huius foris, ena ṡvér, ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je zarknila; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
Vorenc
čast ž, F69, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decus, zháſt, hvala, poſhtenîe; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloria, praṡna zháſt; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres zhaſty; instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installare, eniga v'zháſt poſſaditi; instituere, poſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizare, v'zhaſt poſtaviti; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; litterae honorariae, piſma te zhaſty; observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriae, oblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
Vorenc
črviček m, leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
Vorenc
detelja ž, F5, cytisus, koṡja petiza, ali koṡja detela; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi, s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; oxytriphilon, tá kiſſila detela; trifolium, -lÿ, dètela
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: detelja ž, F2, melilotus, -ti, dolga detela Scopoli [V seznamu Nomina Carniolica ima ime Detela dougo.]; oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli [486: Oxalis, Carniol. Kisla detela]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: detelja ž, F2, melilotus, -ti, dolga detela Scopoli [V seznamu Nomina Carniolica ima ime Detela dougo.]; oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli [486: Oxalis, Carniol. Kisla detela]
Vorenc
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
Vorenc
dragakant m, tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v neṡnanih deṡhelah, na katerim gumi, ali ſmola raſte, ga imenujejo dragacanth
Vorenc
farbanje s, F3, infectus, -us, farbanîe, pazkanîe, namozhenîe; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; tinctura, -ae, farbanîe, omozhenîe, namaṡanîe
Vorenc
farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba
Vorenc
fehtati se nedov., F8, conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; luctari, ſe s'enim metati, fehtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti; pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha ſe metati inu fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati; pugnans, tá kateri ſe bye, inu fehta; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
flantoga (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, plantago, -nis, latifolia, flantoga [Ime Trapotez, ki ga Pohlin ni prevzel, ima Scopoli na str. 280 in v seznamu Nom. Carn.: Terpotz.]
Vorenc
frišen prid., F15, caro mustea, cilú friſhnu meſſú; columis, ṡdrou, friſhen; crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin; frigescere, merṡlu, friſhnu perhajati, omerṡovati; incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl; manduco, -onis, en friſhin jediz; recens, friſhik, nou, friſhin; sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin, pametin; sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu friſhnu popyti; vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán, friſhin, urin; vigens, kar je friſhnu, inu ṡelenu; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; viridis senectae vir, leip friſhen ſtarez; vividus, -a, -um, ṡhiveozhi, friſhin
- najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 122
Dostopnost