- 1. iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNK, iz biologije DNK
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená]
Celotno geslo
eSSKJ
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
- 1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
- 1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
- 1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
- 1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
- 2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
- 2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
- 3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
Celotno geslo
eSSKJ
kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]
- 1. izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati
- 1.1. vnašati, prikazovati podatke o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografirati
- 2. iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
genétski -a -o prid. (ẹ̑)
1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut
// genski: genetske osnove bolezni; genetske spremembe
2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika
1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut
// genski: genetske osnove bolezni; genetske spremembe
2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika
- genétsko prisl.:
teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti / genetsko spremenjeni organizem gensko
SSKJ²
inženíring -a m (ȋ)
1. publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring
// podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij
2. v zvezi genski ali genetski inženiring spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genska tehnologija: razvoj na področju genetskega inženiringa
// tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni: raziskovalcem je uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg; v prid. rabi: inženiring biro
1. publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring
// podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij
2. v zvezi genski ali genetski inženiring spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genska tehnologija: razvoj na področju genetskega inženiringa
// tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni: raziskovalcem je uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg; v prid. rabi: inženiring biro
SSKJ²
márker1 -ja m (ā)
1. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje: označiti z markerjem; ulica je na zemljevidu obkrožena z rumenim markerjem
2. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: rokavice in marker so pozeleneli od izstreljenih kroglic
3. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni, označevalec: genetski, genski markerji za različne vrste raka; povišana vrednost tumorskih markerjev v telesnih tekočinah in tkivih / biološki marker ki napoveduje ali nakazuje določeno biološko stanje, dogajanje ali biološki proces
1. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje: označiti z markerjem; ulica je na zemljevidu obkrožena z rumenim markerjem
2. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: rokavice in marker so pozeleneli od izstreljenih kroglic
3. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni, označevalec: genetski, genski markerji za različne vrste raka; povišana vrednost tumorskih markerjev v telesnih tekočinah in tkivih / biološki marker ki napoveduje ali nakazuje določeno biološko stanje, dogajanje ali biološki proces
SSKJ²
screening tudi skríning -a [skríning-] m (ȋ)
1. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejanje: reševati življenja s screeningom / genetski screening
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: začeti dvostranski screening za področje energetike, okolja; zaključiti proces screeninga; zapisnik s screeninga
1. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejanje: reševati življenja s screeningom / genetski screening
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: začeti dvostranski screening za področje energetike, okolja; zaključiti proces screeninga; zapisnik s screeninga
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
árheogenétski pridevnik
- 1. ki je v zvezi z arheogenetiko, vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
- 1.1 ki izhaja iz arheogenetike, temelji na arheogenetiki
Celotno geslo
Sprotni
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
panda
Predlog
1 pande tudi panda panda samostalnik moškega spolamedved
rakunu podobna zver
IZGOVOR: [pánda], rodilnik [pánde] tudi [pánda]
BESEDOTVORJE: pandov
Celotno geslo
ePravopis
T
Predlog
1 T-ja tudi T T samostalnik moškega spolaime črke
IZGOVOR: [tə̀], rodilnik [tə̀ja] tudi [tə̀] tudi [té], rodilnik [têja] tudi [té]
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
genétski -a -o prid.
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
gẹ̑n -a m
Celotno geslo
Etimološki
recesȋven -vna prid.
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Pravni terminološki slovar
Pravo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost