Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
Celotno geslo Sinonimni
drégniti -em dov.
koga s hitrim, kratkim gibom se koga dotakniti, navadno z določenim namenom
SINONIMI:
drezniti, knj.izroč. drocniti, nar. habniti, ekspr. pobezati, neknj. pog. štokniti, nar. žokniti
GLEJ ŠE SINONIM: suniti
Celotno geslo Frazemi
fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto, nasésti na fínto, pásti na fínto, vréči kóga na fínto
SSKJ²
gíb -a m (ȋ)
premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje nad vsem, kar je v zvezi s plesom in gibom gibanjem; pren. človekovi notranji gibi
♦ strojn. delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; gib bata pot bata od ene skrajne lege do druge
Gledališče
gibálec -lca m
Gledališče
gibálka -e ž
Gledališče
gledalíšče predmétov -a -- s
Pleteršnik
govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega (nam. o tem), Ravn.
SSKJ²
ísker -kra -o prid. (í)
1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
// knjiž. hiter, uren2, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
    ískro prisl.:
    iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ²
izráziti -im dov. (á ȃ)
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pisno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti soglasje z gibom glave; preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
♦ jezikosl. izraziti začudenje z medmetom
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize; izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo; izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je; izraziti sožalje svojcem umrlega; udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj
3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 × 3; izraziti vrednost blaga v dolarjih; izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično
    izráziti se 
    1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
    // publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
    2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
    // pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
    3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela
    izrážen -a -o:
    javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih
SSKJ²
kímniti -em dov. (í ȋ)
1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti
2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav
// z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo
SSKJ²
krížati -am nedov. in dov. (ī)
1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
// nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
// ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
    krížati se 
    1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
    2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
    križajóč -a -e:
    križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
    krížan -a -o:
    križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.:, rel. Križani (Jezus) Kristus
Celotno geslo Kostelski
križati ► kˈriːžat -an nedov.
SSKJ²
mígniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila
2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil
// z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim
3. ekspr. steči1, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil
● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal
Gledališče
mím -a m
Celotno geslo Kostelski
namagniti ► naˈmagėnt -gnen dov.
SSKJ²
namígniti -em dov. (í ȋ)
1. hoteno prikrito omeniti, opozoriti: že večkrat je namignil, da se s tem ne strinja; v odgovoru so namignili na možnost mirne rešitve spora; na potovanje ni niti namignil
2. z gibom izraziti: namignila mu je, naj gre za njo; namigniti z očmi, s prstom
Celotno geslo Vezljivostni G
namígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedo ali gibom nakazati na kaj
/Pravočasno/ (mu) je namignil, kaj se pripravlja.
Celotno geslo Kostelski
namigniti ► naˈmigėnt -gnen dov.
Gledališče
nèbesédno izrážanje -ega -a s
Število zadetkov: 107