Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ôjêj in ôjej in ojêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi
      1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz o + jej, ojoj in prevzeto iz nem. o jeh
operétni operétna operétno pridevnik [operétni] ETIMOLOGIJA: opereta
populáren populárna populárno pridevnik [populárən]
    1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
      1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
    2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
preizpraševáti preizprašújem nedovršni glagol [preispraševáti]
    ponovno analizirati, presojati, ocenjevati kaj, zlasti poglobljeno, z upoštevanjem različnih, tudi novih, še neuveljavljenih vidikov
ETIMOLOGIJA: izpraševati
samospèv samospéva in samospév samospéva samostalnik moškega spola [samospèu̯ samospéva] in [samospéu̯ samospéva]
    iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir
ETIMOLOGIJA: sam + spev
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej simfonija
škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje]
    1. oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl]
    1. neformalno računalniška igra
    2. neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami
    3. neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba
    4. neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih
FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej špilati
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]
    1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine
      1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
tarantéla tarantéle samostalnik ženskega spola [tarantéla]
    1. velik dlakav pajek z izrazitimi strupniki, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Theraphosidae
    2. iz zoologije večji rjav pajek s krepkimi nogami, ki živi v Sredozemlju; primerjaj lat. Lycosa tarantula
    3. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu
      3.1. glasba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tarantel iz it. tarantola, verjetno po krajevnem imenu Taranto - več ...
toccata glej tokáta
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
trío tría samostalnik moškega spola [tríjo]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet
STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...
tùc medmet
    1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe
    2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba
      2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok take glasbe
    3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki
      3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
acid -a [êsid-m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
SSKJ²
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura
SSKJ²
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: rad posluša afropop; v prid. rabi: afropop stil
SSKJ²
álter -- prid. (ȃpog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Število zadetkov: 597