Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
Celotno geslo Vezljivostni G
bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
Celotno geslo Vezljivostni NG
bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
Celotno geslo Vezljivostni G
brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
Celotno geslo Vezljivostni G
bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
Celotno geslo Vezljivostni G
frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
Celotno geslo Vezljivostni NG
gláva-esamostalnik ženskega spola
  1. središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
    • glava koga/česa
  2. glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
    • glava česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glava v/na
  • , glava z/s
  • , glava za
Celotno geslo Vezljivostni G
gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
Celotno geslo Vezljivostni G
kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
Celotno geslo Vezljivostni G
križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.
Celotno geslo Vezljivostni G
krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).
Celotno geslo Vezljivostni G
nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
Celotno geslo Vezljivostni G
nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.
Celotno geslo Vezljivostni G
obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
Celotno geslo Vezljivostni G
ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
8.
v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
9.
v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
Celotno geslo Vezljivostni NG
peró-ésasamostalnik srednjega spola
  1. roževinasti izrastek iz kože pri pticah
    • pero česa
    • , pero na čem, kje
    • , pero za čim, kje
  2. orodje za pisanje
    • pero v čem, kje
    • , pero s čim
  3. ustvarjalnost umetnika, pišočega človeka
    • pero koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pero za
Celotno geslo Vezljivostni G
plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.
2.
kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).
3.
kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.
Celotno geslo Vezljivostni G
plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.
2.
kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.
Celotno geslo Vezljivostni NG
pokriválo-asamostalnik srednjega spola
  1. zaščita na čem, navadno na glavi
    • pokrivalo za kaj/koga
    • , pokrivalo s čim
Število zadetkov: 39