Zadetki iskanja
Vorenc
ahtati nedov., F3, attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati
Vorenc
antikati nedov., F2, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; concernere, gledati, antikati
Vorenc
bistro prisl., F5, clarè, biſtru; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidè, biſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda
Vorenc
čuti1 nedov., F7, advigilare, fliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; vigilare, vahtati, zhuti; vigilias agere, po nozhi zhuti, inu vahtati; prim. čuječ, čujoč
Vorenc
daleč prisl., F11, abstare, od dalezh ſtati; allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od dalezh viditi; cominus, et eminus, od bliẛi, inu od dalezh; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; eminus, od dalezh, ali od daile; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnan biti; perlongè, dalezh od leti; perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od dalezh; prostare, od dalezh ſtati; prim. deleč
Vorenc
ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati
Vorenc
gledati nedov., F44, aspicere, gledati, pogledati; caecutire, kriṡham gledati; cernere, viditi, gledati; cernus, kateri pud ſe gleda; concernere, gledati, antikati; conniuere, pregledati, perṡeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; oculos in terram defigere, v'tla gledati; spectare, gledati; torvè aspicere, poniglovu gledati, gardú gledati; transpicere, ṡkuṡi gledati, ali lukati; tui, â tuor, lukati, gledati
Vorenc
gori prisl., F186, I. altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascende calve, poidi gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23; succuſsio, gori ſtrèſſanîe; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory, ardet, aliàs gori, sursum; sursum, gori, k'viṡhku; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; suspicere, gori gledati, gori pogledati; II. abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó gori ṡdati; adnutrire, perrediti, ẛréditi, gori ṡrediti; adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; adoptatitius, ṡa ſyna gori vṡèt; arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku; ascensio, ascensus, gori hojenîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; crescere, raſti, gori jemati; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; expirare, vmreiti, dúh gori dati; exurgere, gori vſtati; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; perscriptio, gori popiſſovanîe; proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati; resurectio, gori vſtanîe; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati; prim. gor
Vorenc
grdo prisl., F24, absurdè, oſtudnu, neſnashnu, gardú; barbarè loqui, gardú govoriti; conscelerare, gerdú pregréſhiti, gardú vmaṡati, omadeṡhiti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; criminari, krivu ṡatoṡhiti, gerdú gréſhiti; defaectare, gardú vdélati; flagitiosè, hardú, pregréſhnú; foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; inconditus, -a, -um, nashtalten, gardú ſturjen: tudi neskranîen; indecorum, neſpodobnu, gardú; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; inficere, oskruniti, vmaṡani, gardú vdélati; obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; perditè, gardú, ṡgublivu; sceleratè, oſtudnu, gardú, pregréſhnu; sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú; subabsurdè, enu malu gardú, inu norzhaſtu; succurssorius equus, koyn, kateri gardú hodi, inu ſtrèſſa; torvè aspicere, poniglovu gledati, gardú gledati; turpiter, gardú, oſtudnu
Vorenc
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
Vorenc
igrati nedov., F20, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá; choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; ludo, -re, ygrati; lusitare, li eno ygró ygrati; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygra; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez? pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; psallocitharistae, kateri na ſtrune ygrajo; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati
Vorenc
k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe
Vorenc
komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
Vorenc
križam prisl., F9, I. caecutire, kriṡham gledati; oculus limus, obliquus, kriṡham gledajezhe okú; susque: deque, vſe kriṡham; susque: deque pergunt omnia, vſe kriṡham grè; II. compatilitius, -a, -um, kar je na kriṡham pooti ſturjenu; compitum, compita, kriẛam poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh; quadrivium, -vÿ, kriṡham poot na ṡhtiri kraje, raṡkriṡh; transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perſt ſe ne ganiti od ſebe; via quadripartita, kriṡham poot
Vorenc
lukati nedov., F8, contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; perspeculari, s'fliſſom lukati, polukati; prospectare, pogledovati, ali lukati; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka; suspectare, vſeṡkusi ſe okuli ſebe oṡèrati, okuli ſebe lukati; transpicere, ṡkuṡi gledati, ali lukati; tui, â tuor, lukati, gledati
Vorenc
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
Vorenc
nazaj prisl., F136, I. avocare, odvabiti, naẛai poklizati; eho, naṡai odgovorèzhi gláṡ; impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai pahnênu, ſunenu, porinênu; irredux, -cis, ut irredux, via, en poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupet drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti; respicere, ſe oṡreiti, ſe oṡirati, naṡai gledati; retrectare verbum, beſſédo naṡai vṡèti; reverti, ſe naṡai verniti, naṡai priti, ſe povrazhati, ſe poverniti; II. revocatio, tú naṡai klizanîe, ali naṡai poklizanîe
Vorenc
očistiti dov., F12, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; depurare, ozhiſtiti; diluere, oprati, ozhiſtiti; diruncire, opleiti, ozhiſtiti; excuſsoria cribra, reṡheta ṡa oplati, ali ozhiſtiti; expiare, ozhiſtiti, poṡhègnati, ṡmyriti; extergere, ṡbriſſati, ottréti, ozhiſtiti; illutibilis, -le, kar ſe ne more oprati, ali ozhiſtiti; lustrare, vzhiſtiti, ozhiſtiti. Num:32; mundare, ozhiſtiti, poſnaṡhiti; purificare, ozhiſtiti, oſnaṡhiti; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati
Vorenc
ogledovati nedov., F7, aspectare, ogledovati; circumspicere, ogledovati, okuli gledati; circunspicere, okuli ſe oṡirati, gledati, ogledovati; considerare, ſpomiſliti, premiſliti, premiſhlovati, ogledovati; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; inspectare, ogledovati; lustrare, okuli hoditi, ogledati, dobru ogledovati, muṡhtrati
Vorenc
okno s, F7, cataracta, tudi oknu; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; fenestra, oknu; fenestralis, -le, kar oknu ſliſhi; fenestrare, okna délati; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian; prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati, pogledati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost