gnàti ženém nedov. gnati: kak je ſivincse ſega pred ſzebom gnati KM 1790, 54; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny na ſzkakouv vu mourje KŠ 1771, 27; Koza ne bi sla na szenye, da je nebi gnali KAJ 1870, 136; zabloudjenoga güncza ali oſzla, domou nyemi ga 'zeni KŠ 1754, 52; pren. lubézen Te je gnála znebéſz doli BKM 1789, 21
gnàti se ženém se gnati se: Ali raztrgao je i vezala, i gnao ſze je od vrága vu püſcsáve KŠ 1771, 194; kruci nyih edna csrejda sze je nad Bisztrico gnála KOJ (1914), 146; priſzpodobno je kválom morſzkim, ſteri ſze od vötra ſzemo tamo 'zenéjo i premetávajo KŠ 1754, 148
gnáni -a -o gnan: Od 'zelnoszti [I 'zaloszti] Gnán pojbics 'ze idti scsé KAJ 1870, 29; Klára k-ednoj jabláni gnána KAJ 1870, 17
Zadetki iskanja
Prekmurski
Svetokriški
gnati ženem nedov. 1. gnati: vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno dusho, inu sheni vel. 2. ed. is nje dushe tiga hudiga ǀ shivino je na pasho gnal del. ed. m 2. kar naprej govoriti: On pak je li gnal del. ed. m vina, vina, vina, dokler njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla naprej gnati kar naprej omenjati: zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga naprei gnala del. ed. ž
Svetokriški
naprej prisl. naprej: moje kulla ſim dobru pomasal, ſe troshtam de naprej poteko ǀ Gre naprei Prerok, ter najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga naprei gnala ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite, de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ Zhudna meni neprej pride ta sapuvid ǀ neprei derija, inu v'eno jamo nogo postaui, inu ſi jo odlomi ǀ on vener je hotel na prej pojti ǀ meni zhudnu naprai pride ǀ vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom naprje poſtavil ǀ gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti prebivat
Prekmurski
nèobládani -a -o prid.
1. nepremagan: Ali gde je Sámson voj neobládani SŠ 1796, 87; Je eſcse vnogo neobládanoga národa KM 1796, 45
2. nepremagljiv: sze je niksa plemenitesa náklonoszt pobüdila pri nyem, stera ga je z-neobládanim nágibom gnála KAJ 1870, 54
1. nepremagan: Ali gde je Sámson voj neobládani SŠ 1796, 87; Je eſcse vnogo neobládanoga národa KM 1796, 45
2. nepremagljiv: sze je niksa plemenitesa náklonoszt pobüdila pri nyem, stera ga je z-neobládanim nágibom gnála KAJ 1870, 54
Svetokriški
rajnki -a prid. rajnki: ſo posnali ranziga rod. ed. m Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Jeſt videm, de veliku nyh je prishlu h' pogrebu Ranziga rod. ed. m nyh Gospuda Faimoshtra ǀ Gospud Bug je k' ſebi poklizal Ranziga tož. ed. m ži. nyh Gospuda Faimoshtra ǀ nikar neshalujte po Ranzam mest. ed. m Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu mest. ed. m Nem. ǀ Gospud Bug pak je vſmilineshi bil s'Ranzem or. ed. m Nem. rajnki m rajnik: G. Bug je Ranzimu daj. ed. perpuſtil te teshke, inu dolge bolesni ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga tož. ed. skopat ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga tož. ed. naprei gnala
Pleteršnik
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
Prekmurski
zebránje -a s izbor, izbiranje: stera ga je z-neobládanim nágibom na zebránye drüge sztáve 'zitka gnála KAJ 1870, 54; I szrdcze mi nede blôdilo V-zebrányi rô'z KAJ 1848, 249
Število zadetkov: 7
Dostopnost