Zadetki iskanja
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa
ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo
lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina
// ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati
ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost
manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce; stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen
// nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen
ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna
- ogábno prisl.:
ogabno smrdi
1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž
2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen
- ostúdno prisl.:
ostudno se spačiti; ostudno sladke besede
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »