góba -e ž (ọ́)
1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani / pog. nore gobe halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe
♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae
// v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba
// navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba
// mn., star. gobavost: zboleti za gobami
2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba
4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana
● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
gobán in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á)
bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas
bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas
SSKJ²
góbica -e ž (ọ́)
1. manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje
2. nav. mn., pog. halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe: zaradi predoziranja z gobicami se je v nekaj mesecih zgodilo več hudih nesreč
3. krajša pričeska, pri kateri so lasje enako dolgi in oblikovani podobno kot klobuk pri gobi: postriči na gobico; pričeska na gobico; gobica že nekaj let ni moderna
♦ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih
1. manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje
2. nav. mn., pog. halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe: zaradi predoziranja z gobicami se je v nekaj mesecih zgodilo več hudih nesreč
3. krajša pričeska, pri kateri so lasje enako dolgi in oblikovani podobno kot klobuk pri gobi: postriči na gobico; pričeska na gobico; gobica že nekaj let ni moderna
♦ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih
SSKJ²
gomoljíka -e ž (í)
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi / potresti rižoto s tankimi rezinami gomoljike; široki rezanci z jurčki in gomoljikami / bela gomoljika z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črna gomoljika s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi / potresti rižoto s tankimi rezinami gomoljike; široki rezanci z jurčki in gomoljikami / bela gomoljika z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črna gomoljika s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo
SSKJ²
SSKJ²
gríva -e ž (í)
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov
// ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las
2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov
3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi
// travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi
// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
SSKJ²
híšen -šna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe
● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave
♦ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš
nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe
● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave
♦ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš
SSKJ²
hójkovka -e ž (ọ̄)
nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezana pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke
nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezana pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke
SSKJ²
hŕček -čka m (ȓ)
zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
SSKJ²
hrúševka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk
♦ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk
♦ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
SSKJ²
japónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda
2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša:
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda
2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša:
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
SSKJ²
jélševka -e [jeu̯šeu̯ka] ž (ẹ́)
1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka: nabirati jelševke
2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano
1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka: nabirati jelševke
2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano
SSKJ²
jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta
- jesénsko prisl.:
jesensko hladne sape; jesensko oblečen
SSKJ²
jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
SSKJ²
SSKJ²
júrček1 -čka m (ȗ)
1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano
♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus
2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba
1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano
♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus
2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba
SSKJ²
júrjevka -e ž (ú)
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa
SSKJ²
SSKJ²
kárželj -žlja tudi -na [karžəlj] m (á)
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: zaščiteni karželj
užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: zaščiteni karželj
SSKJ²
kolobárnica -e ž (ȃ)
bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice
bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 143
Dostopnost