góubec -bca m
1. gobec, prednji del glave živali: gyünczi mlatécsemi ne zavé'zi goubcza KŠ 1771, 641
2. prednji del ladje: I goubecz iſztina, kak je vézno, oſztano je tak KŠ 1771, 426
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
làloka tudi láuloka -e ž čeljust, gobec: Laloka Ál KM 1790, 92(a); Áll; laloka KOJ 1833, 150; propadno je tam na zemli le'séco ſzomárſzko laloko KM 1796, 49; Prêdnyi tál gláve, od csela do lalok, sze lice ali obráz zové KAJ 1870, 31; prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloko KŠ 1771, 57; sterim Cslovik more vüzdo ino kantár vu lauloke polositi SM 1747, 96
Prekmurski
nezáj prisl. nazaj: vissa (nezáj) AIN 1876, 64; naj ete dobroute i odpüscseni dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; Kriſztus .. Odked je prvle nám priſo, Pá je tá nezáj ſou BKM 1789, 111; Tak ni, steri je véksi na prê, ménsi nezáj AIP 1876, br. 1, 6; požreto hráno po cajti nezáj v gobec gorpistijo AI 1878, 15
Prekmurski
požréjti tudi požréiti -žrém dov.
1. požreti: Nyelni; po'srejti KOJ 1833, 166; z-robczom vüszta zakrij, kak da bi ga steo po'srejti KOJ 1845, 26; Vnocsi sze pa szova vr'ze na nyô i po'zré jo KAJ 1870, 57; Oſtijo taki po'srémo KMK 1780, 65; Jónáſſa je pa Czet riba po'srla KM 1796, 81; liki erjüjoucsi oroſzlányi okouli hodi, iſzkajoucsi ſteroga bi pou'zro KŠ 1771, 713; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje, koga bi po'srli KOJ 1845, 86
2. sprejeti vase, uničiti: Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, i náſz bi stel poſreiti SM 1747, 79; Csi me ſcsé vrág po'zrejti KŠ 1754, 251; Gláſz veli znebéſz Ivani od Angyela knige vzéti i po'zrejti KŠ 1771, 784; Vſze notri vſzé po'sré te zemlé csrvou SŠ 1796, 70; I vzéo ſzam te knige i pou'zro ſzam je KŠ 1771, 785; Steri je drügoga csloveka bogáſztvo pou'zro KŠ 1754, 51; Nej ga je pou'zreo te kmicsni grob BRM 1823, 66; Naj neprávijo: po'zrli szmo ga TA 1848, 28; Bo'zo rejcs poſzlüſajo, ki jo gláſzijo, Ka ſzo ſzveſztvo po'zerli tak mejnijo BKM 1789, 203
požréjti se -žrém se požreti se, uničiti se: naj ſze po'zré mrtelnoſzt od 'zitka KŠ 1771, 536
požréjti tudi požr̀ti -a -o požrt, uničen: ka je ſzmrt po'zrta i 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; po'zrejta je ſzmrt vu obládanyi KŠ 1771, 524; Preživari to požreto hráno po cajti nezáj v gobec goripistijo AI 1878, 15; ſzedem tücsni kráv, ali one ſzo od drügi krſzki kráv posrejte KM 1796, 27
1. požreti: Nyelni; po'srejti KOJ 1833, 166; z-robczom vüszta zakrij, kak da bi ga steo po'srejti KOJ 1845, 26; Vnocsi sze pa szova vr'ze na nyô i po'zré jo KAJ 1870, 57; Oſtijo taki po'srémo KMK 1780, 65; Jónáſſa je pa Czet riba po'srla KM 1796, 81; liki erjüjoucsi oroſzlányi okouli hodi, iſzkajoucsi ſteroga bi pou'zro KŠ 1771, 713; ki iscsejo, kak hrjávajoucsi oroszlánje, koga bi po'srli KOJ 1845, 86
2. sprejeti vase, uničiti: Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil, i náſz bi stel poſreiti SM 1747, 79; Csi me ſcsé vrág po'zrejti KŠ 1754, 251; Gláſz veli znebéſz Ivani od Angyela knige vzéti i po'zrejti KŠ 1771, 784; Vſze notri vſzé po'sré te zemlé csrvou SŠ 1796, 70; I vzéo ſzam te knige i pou'zro ſzam je KŠ 1771, 785; Steri je drügoga csloveka bogáſztvo pou'zro KŠ 1754, 51; Nej ga je pou'zreo te kmicsni grob BRM 1823, 66; Naj neprávijo: po'zrli szmo ga TA 1848, 28; Bo'zo rejcs poſzlüſajo, ki jo gláſzijo, Ka ſzo ſzveſztvo po'zerli tak mejnijo BKM 1789, 203
požréjti se -žrém se požreti se, uničiti se: naj ſze po'zré mrtelnoſzt od 'zitka KŠ 1771, 536
požréjti tudi požr̀ti -a -o požrt, uničen: ka je ſzmrt po'zrta i 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; po'zrejta je ſzmrt vu obládanyi KŠ 1771, 524; Preživari to požreto hráno po cajti nezáj v gobec goripistijo AI 1878, 15; ſzedem tücsni kráv, ali one ſzo od drügi krſzki kráv posrejte KM 1796, 27
Prekmurski
Prekmurski
Število zadetkov: 6
Dostopnost