Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

gobezdáč gobezdáča samostalnik moškega spola [gobezdáč]
    slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdalo
ETIMOLOGIJA: gobezdati
SSKJ²
gobezdáč -a m (á)
pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači
Pravopis
gobezdáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdáča -e ž, člov. (á) slabš.
gobezdáčev -a -o (á) slabš.
Celotno geslo Sinonimni
gobezdáč -a m
GLEJ SINONIM: jezikav, klepetav
gobezdálo gobezdála samostalnik srednjega spola [gobezdálo]
    1. slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdač
    2. slabšalno usta
ETIMOLOGIJA: gobezdati
Celotno geslo Etimološki
gobezdáti -ȃm nedov.
Prekmurski
láulaš -a m gobezdač: Pa csi sze têlaulaske za tak dobre vôgre dr'zijo AIP 1876, br. 12, 1
Število zadetkov: 7