Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
gobezdáč gobezdáča samostalnik moškega spola [gobezdáč]
    slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdalo
ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati
Celotno geslo eSSKJ
gobezdálo gobezdála samostalnik srednjega spola [gobezdálo]
    1. slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdač
    2. slabšalno usta
ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gobezdáč -a m (á)
pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: imeli so ga za gobezdača; bil je neznosen gobezdač; gobezdači in kričači

Slovenski pravopis

Pravopis
gobezdáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdáča -e ž, člov. (á) slabš.
gobezdáčev -a -o (á) slabš.

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
gobezdáč -a m
GLEJ SINONIM: jezikav, klepetav

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
gobezdáti -ȃm nedov.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
láulaš -a m gobezdač: Pa csi sze têlaulaske za tak dobre vôgre dr'zijo AIP 1876, br. 12, 1
Število zadetkov: 7